Najprej na Luno, nato na Zatrnik

0
615

V začetku leta 1972 so se astronavti četrte vesoljske odprave s človeško posadko, ki je pristala na Luni, s soprogami podali na turnejo po Evropi. V Jugoslavijo so prispeli 22. januarja, se najprej za kratek čas ustavili v Beogradu in Zagrebu, nato pa pripotovali v Slovenijo, kjer so bivali med 27. in 31. januarjem. V njihovem spremstvu so bili tudi predstavniki veleposlaništva ZDA v Jugoslaviji in generalnega konzulata ZDA v Zagrebu ter namestnik direktorja misije v agenciji NASA.

Ob prihodu v Slovenijo so se najprej ustavili na gradu Otočec, kjer so jih pričakali direktor Zavoda SRS za mednarodno tehnično sodelovanje dr. Pavle Rozman, glavni tajnik Raziskovalne skupnosti SRS ing. Edo Pirkmajer in predstavniki Protokola. Popoldne istega dne je astronavte v Ljubljani sprejel član Izvršnega sveta Skupščine SRS dr. Ernest Petrič.

Po nastanitvi v hotelu Lev so se zvečer srečali z novinarji in odgovarjali na vprašanja o svojih vesoljskih podvigih na tiskovni konferenci, ki jo je priredilo Društvo novinarjev Slovenije. Drugi dan obiska so potekali različni razgovori in sprejemi z znanstveniki in politiki v Ljubljani. Sprejel jih je predsednik Skupščine mesta Ljubljane ing. Miha Košak, za njim pa še predsednik Izvršnega sveta Skupščine SRS Stane Kavčič.

Elan – 75. let slovenskega ponosa

Med pogovori z znanstveniki so soproge astronavtov obiskale Mladinsko knjigo in si si ogledale veleblagovnico Maximarket, kjer so jim pripravili manjšo modno revijo, nato pa še antikvariat. Program so vsi skupaj zaključili s kosilom v vili Podrožnik. Popoldne istega dne so se odpravili na Bled, kjer jim je predsednik Skupščine občine Radovljica Stane Kajdiž priredil sprejem v vili Bled, sledil je nastop Slovenskega okteta. Tretji in četrti dan so gostje izkoristili za smučanje na strminah Zatrnika, zimskošportnega centra nad Bledom. Obilica novozapadlega snega in slavni gostje so prispevali k temu, da se je na smučišču trlo smučarjev in radovednežev, ki so želeli v živo videti slavne ‘vesoljce’.

Po rekreativnem vikendu so se astronavti Apolla 15 s spremstvom odpravili proti letališču Brnik, kjer jih je čakalo posebno letalo, s katerim so zapustili Slovenijo. S seboj so odnesli tudi številna protokolarna darila. Podarili so jim situle, idrijske čipke, dežnike, majolike, vrčke, skrinjice s prtički, vaze, šopke, svečnike in prte ter komplet plošč Slovenskega okteta. Elan jim je podaril 7 parov smuči, Toper 7 kompletov jopičev in hlač s kapucami, Alpina pa 10 parov smučarskih čevljev.

Toper, nekoč nepogrešljivi spremljevalec slovenskega športa
  • Med letoma 1961 in 1972 so Združene države Amerike v okviru programa Apollo v vesolje poslale več odprav s ciljem pristati na Luni. Leta 1969 je podvig najprej uspel Neilu Armstrongu in Buzzu Aldrinu.
  • Apollo 15 je bila četrta vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni. Posadko so sestavljali poveljnik odprave David R. Scott, pilot komandnega modula Alfred M. Worden in pilot lunarnega modula James B. Irwin. Z Zemlje so poleteli 26. julija 1971. V primerjavi s prejšnjimi poleti so astronavti podvojili čas, ki so ga prebili zunaj vesoljskega vozila na površini Lune, in podeseterili razdaljo, ki so jo prehodile dotedanje ekspedicije.
  • Postavili so tretjo avtomatsko znanstveno postajo ter v Lunini orbiti izvedli vrsto novih poskusov in meritev. Med sprehodi po vesolju so prvič uporabili električno vozilo. To je imelo nameščeno kamero, zaradi česar je bilo njihove podvige mogoče spremljali tudi na Zemlji. 7. avgusta 1971 se je odprava vrnila; s seboj so prinesli tudi okrog 70 kg kamnin s površine Lune za nadaljnja raziskovanja.

Vir: SI AS 2055, Protokol Socialistične republike Slovenije, šk. 54, p. e. 2372

Pripravila Maja Povalej

Prejšen članekPostani junak našega časa
Naslednji članekMesec december – poln svetlih praznikov

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here