Etični turizem namesto množičnega turizma

0
791

Etika je veja filozofije, tesno povezana z moralo. Etično je tisto, kar se nanaša na etiko ali etos, nravstvenost. Obravnava etični ideal, vzgojo, zavest in tendence v določenem času. Načela etike se sicer spreminjajo glede na zgodovinska obdobja in zemljepisne dolžine in širine, a osnovno etično načelo ostaja v jedru nespremenjeno. Ko so civilizacije v človeški zgodovini razlikovale dobro od slabega in zaželeno od nezaželenega, so utirale pot morali. Etika kritično presoja človekova dejanja glede na to, ali so dobra ali zla, pravilna in napačna; ali izberemo takšno ravnanje, ki bo preneslo vsakršno presojo in bo usmerjeno k dobremu.

Etika temelji predvsem na odnosih, tako osebnih kot strokovnih. Turistični subjekti (organizacije, turistični delavci in turisti …) prevečkrat težnjo le k dobičku, mnogokrat nimajo pred očmi dolgoročnega razvoja, vizije, ne upoštevajo strokovnih načel, vrednot in usmeritev, prijaznosti, ustrežljivosti, vljudnosti in humanosti. Ta načela so del moralno-etičnih usmeritev.

Množica turistov na ogledu znamenitosti Aten. Fotografija: Igor Salnikov

Pri vprašanju etike je zelo pomembna vloga prava, v okviru tega pa etično sporazumevanje politične skupnosti in njen demokratični potencial. Ker politični organi sprejemajo predpise, so soodgovorni za uresničevanje vrednot v turizmu.

Turizem nekateri opredeljujejo kot človekovo pravico, povezano s svobodo, pravico gibanja, zdravega okolja in varovanja naravne in kulturne dediščine. Svoboda enega pa je vedno omejena s svobodo drugega. To je kršeno v primeru množičnega turizma, ki je izrinil avtohtono prebivalstvo na eksotičnih destinacijah, kot so Benetke, Dubrovnik, Bled, Pariz …
Križarke, ki priplujejo v pristanišča in s katerih se usuje množica turistov, ki posnamejo nekaj fotografij, kaj malega pojedo in popijejo, opravijo fiziološke potrebe in kupijo kakšen spominek, gotovo ne prispevajo h kakovostnemu etičnemu turizmu, saj tovrstnih (in še nekaterih drugih) obiskovalcev največkrat ne zanimajo ne kultura, ne utrip teh mest, ne življenje njihovih prebivalcev.

Etični kodeks Turistične zveze Slovenije

Generalna skupščina Svetovne turistične organizacije UNWTO je leta 1999 sprejela etični kodeks za turizem. Sprejeta je tudi množica sporazumov, sklepov in deklaracij, ki naj bi bili temelj etike v turizmu. Priporočajo načela, ki naj bi jih udejanjal turizem: svoboščine, pravice, solidarnost, izobraževanje, socialno varnost, skrb za okolje …, so pa brez konkretnih zavez. Turizem nekaterim krajem predstavlja velik del prihodkov, vendar pogosto ogroža ali celo uničuje način življenja lokalnega prebivalstva, onesnažuje zrak, vodo in zemljo ter nesorazmerno povečuje količino odpadkov. Ko se krajevni običaji spremenijo v pretežno pisan kramarski sejem, je s tem kršeno vsaj pet načel etičnega turizma, pravice delavcev v gostinstvu in drugih turističnih panogah pa bi zahtevale posebno raziskavo. Treba je pretehtati koristi in pomanjkljivosti vsakršne oblike turizma. Pri stroških je treba upoštevati škodo (voda, smeti, hrup, prenos bolezni …) in morebitni dobiček.

Slap Veliki Kozjak pri Kobaridu v času, ko še ni bilo vstopnine, ki je bila uvedena zaradi velike turistične obremenitve. Fotografija: Tomo Jeseničnik

Turistična zveza Slovenije je sprejela etični kodeks, ki ga priporoča v sprejem turističnim destinacijam. Temelji na svetovnem kodeksu (The Global Code of Ethics for Tourism) in predstavlja priporočila za odgovoren in trajnosten razvoj našega turizma. Priporoča ga lokalnim turističnim organizacijam, saj zmanjšuje negativni vpliv turizma na okolje in kulturno dediščino ter prebivalcem turističnih krajev omogoča številne prednosti. Je zaveza za širitev in spodbujanje globalnega etičnega kodeksa v turizmu med partnerji, dobavitelji, kupci, zaposlenimi in delničarji. Turizem naj bi prispeval k razumevanju in spoštovanju med ljudmi in narodi, bil naj bi sredstvo za individualno in skupinsko izpolnitev, dejavnik trajnostnega razvoja, dejavnost, ki spoštuje kulturno dediščino človeštva.

In še opomba: V Sloveniji so bili do zdaj skriti kotički, mali biseri, ki so bili na voljo le lokalnemu prebivalstvu. Želja po dobičku pa jih je v lokalnih časopisih, TV-oddajah itd. razkrila in postajajo cilj potovanj, ki jih te mikrolokacije ne bodo prenesle. Ali lokalne skupnosti, ki imajo te bisere, poznajo etični kodeks, sprejet na svetovni in državni ravni?

Besedilo: Maja Smole Đorđević

Prejšen članekTematska pot Na svoji zemlji – Zvesti vzdrževalec spomina
Naslednji članekGozdno turistična pot Plešivec

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here