Tematska pot Na svoji zemlji – Zvesti vzdrževalec spomina

0
231

Leta 2007 je obisk študentov mednarodne Poletne šole iz Bovca pri domačinih Grahovega ob Bači in Koritnice – leta 1948 so sodelovali pri snemanju prvega slovenskega zvočnega filma Na svoji zemlji, leta 1975 pa pri postavitvi edinega spomenika filmu v Sloveniji – porodil idejo o vzpostavitvi prve filmske tematske poti v Sloveniji.

Pot je že leta 2008, ob 60. obletnici filma, zasnovala Nadja Valentinčič Furlan, kustosinja za etnografski film pri Slovenskem etnografskem muzeju, ki je pripravila obisk. Začutila je namreč, da dediščina filma živo sobiva z domačini in filmsko ekipo ter se celo vztrajno nadgrajuje, tudi skozi vsakoletni prireditvi Očka Orel (od 1999) in Na svoji zemlji danes (od 2000).

Tradicionalni pohod vodi več društvenih vodnikov, vso pot igra harmonikar. Fotografija: Alenka Zgaga

A zeleno luč za izvedbo ji je prižgala šele uvrstitev v projekte GosLAS Dolina Soče leta 2011 in pridobitev nepovratnih sredstev Kmetijskega sklada za razvoj podeželja RS za obdobje 2007–2013.

Z izvedbo se je spopadlo KTT Društvo Baška dediščina s podporo nosilke projekta, Občine Tolmin, in v sodelovanju s KS Grahovo ob Bači, Tolminskim muzejem, Planinskim društvom Podbrdo in s še petnajstimi vsebinskimi partnerji.

Odprtje poti 6. oktobra 2012 je steklo ob domoljubni ganjenosti obiskovalcev, krajanov in legendarne filmske ekipe. Prav tako vzdušje je spremljalo tudi tridnevno prireditev ob 65. obletnici filma, ki je simbolično zaključila dvoletni projekt.

Tematska pot je film trajnostno umestila v Baško grapo in ji utrdila sloves zibelke slovenskega zvočnega filma. Prične se v Domu krajanov na Grahovem ob Bači, kjer jo dopolnjujejo tematska soba z razstavo Tolminskega muzeja in medijska točka (druga je v gostilni ‘Pri Brišarju’), možnost ogleda filma, ki je od leta 2018 digitaliziran, zgibanka, tematski list, razglednica in povabilo na spletno stran. V pohodno doživetje se ponujata dve različici krožne poti po neokrnjeni naravi v dolžini 12 ali 7 km. Vodniki društva ob šestih všečno oblikovanih tematskih tablah v slovenskem in angleškem jeziku na lokacijah, kjer so bili posneti ključni prizori filma, filmsko zgodbo povežejo z dogodki iz bogate kulturne, tehnične in naravne dediščine tega območja. Otroke in mladino nagovarjajo z Orličevo zgodbo, vse pa opozarjajo na neprecenljive fotografije krajine iz leta 1948, ki jo je leta 1976 uničil potres. Invalidne osebe lahko pot podoživijo na 2,5-kilometrskem sprehodu ob rekah Bača in Koritnica.

Pot je društvo že obogatilo z lokalnimi zgodbami, kot je tale o domačinu Rudiju Bašlju, ki je leta 1944 zažgal bencin v Postojnski jami. Fotografija: Cveto Zgaga

Leta 2015 je bila izbrana za naj regijsko pot na območju Zavoda za gozdove Slovenije OE Tolmin, prepoznavnost pa ji dvigata sedaj že tradicionalna akcija ‘Selfie Na svoji zemlji’ (prihod na pot z vlakom ali s kolesom) in pohod po poti prvo oktobrsko soboto, ki že od prvih korakov prijateljuje s Festivalom pohodništva Dolina Soče in z Dnevi evropske kultune dediščine. Posebno slednji so jo dvignili na raven turističnega podukta, ki privablja obiskovalce iz vse Slovenije.

Gostovala je na številnih odmevnih dogodkih po Sloveniji, med drugim na filmskem festivalu Kino otok, slavnostni seji državnega zbora in Občine Tolmin, v večih televizijskih oddajah, leta 2016 pa je dopolnila panojsko razstavo Kaj je bilo z evropskimi sredstvi narejenega zate, za tvoj kraj?, leta 2018 pa navdihnila film Slavka Hrena Baška grapa – živi spomenik filmu. Z besedo in sliko jo je promovirala več kot desetina različnih pisnih medijev, pohvalno jo je opisal tudi priznani filmski kritik Marcel Stefančič.

Upravljavec poti KTT Društvo Baška dediščina skupaj z lokalno skupnostjo pri vzdrževanju in dodajanju novih vsebin sledi v letu 2014 izdelani strategiji razvoja. Letos se v okviru projekta Dediščina in podeželje v dolini Soče obeta največja obogatitev poti doslej.

Prijave za pohod: Alenka Zgaga: 041 601 248.

Odprtje tematske poti leta 2012 so pospremili še živeči člani ekipe. Fotografija: Cveto Zgaga

Besedilo: Olga Zgaga, KTT Društvo Baška dediščina

 

 

 

 

PUSTI SPOROČILO