Lipov list, dvomesečnik Turistične zveze Slovenije, je luč sveta ugledal leta 1985. Od nekdaj je bil čtivo za vse, ki se ljubiteljsko ali poklicno ukvarjajo s turizmom. Vsebinsko ga je zasnoval prof. dr. Janez Bogataj, ki s Turistično zvezo Slovenije kot prostovoljec že nekaj let sodeluje pri ocenjevanju kulinaričnih in gastronomskih spominkov.
Letos so jih izbirali v Osrednjeslovenski regiji in Ljubljani, ki je bila v preteklih letih epicenter slovenskega turizma, zato je bila pestra tudi ponudba. Temu primerno sta precej uveljavljena tudi nagrajena spominka: Le potica, miniaturna potička, ki je Slovenijo že predstavljala tudi v tujini, ter keramični kozarci z značilnim motivom iz vaške situle, iz katerih bodo tešili žejo na protokolarnih dogodkih slovenskega predsedovanja Evropski uniji na Brdu pri Kranju.
S kulinaričnimi in gastronomskimi spominki in doživetji so se na festivalih Več znanja za več turizma in Turizmu pomaga lastna glava ukvarjali tudi osnovnošolci, srednješolci in študenti. V preteklosti so že raziskovali in celo razvili marsikateri spominek ali kulinarični izdelek, ki ga zdaj tržijo znane turistične destinacije. Denimo velikoplaninski trnič, sir, ki je del kamniškega projekta Okusi Kamnika in je na našem natečaju zasedel tretje mesto. Slovenija je evropska regija gastronomije, zato gre promocija naše države letos skozi želodec!
»Naši predniki so bolj ali manj jedli zelenjavne jedi, predvsem enolončnice, kakšne bolj zdravju neprijazne jedi pa samo ob večjih praznikih. Sistem pusta in posta se je ritmično izmenjeval vse leto. Ljudje so se postili, potem so se malo najedli in napili, nato pa se spet postili. Hrana je bila vedno v sozvočju z delom, ki so ga opravljali. Danes pa ogromno sedimo za pisalnimi mizami, zlasti birokracija, in se čezmerno nažiramo, kar vodi v razne negativne posledice, od prevelike teže do srčnih bolezni,« je Bogataj opozoril na potrebo po zmernost v prehrani.
Nič manj pomemben ni šport, s katerim se redno ukvarja 30 odstotkov prebivalcev Slovenije. Več kot tretjina vseh slovenskih športnikov je tekačev, ki tečejo bodisi samostojno, bodisi v skupinah, kot je to v primeru društva Urbanih tekačev, v katerem promovirajo filozofijo teka po pameti.
Nekateri tečejo manj po pameti in si ob tem grizejo kolena, denimo udeleženci Gorskega maratona štirih občin, ki že 20 let poteka v Podbrdu v Baški grapi, kjer so leta 1970 gorski tek tudi izumili. Turistično društvo Podbrdo je že dvakrat gostilo celo Svetovno prvenstvo v gorskem teku.
V svetovnem merilu je avtoriteta tudi Tina Hudnik, ki vse od izbruha covida-19 širi znanje o virtualnem turizmu. Krizo je v priložnost spremenil tudi tekač Urban Praprotnik, ki je kot odgovor na prepoved druženja zasnoval zvočne tekaške treninge.
Dobrodošli v krasnem novem svetu!
Polona Frelih, urednica
