Nekoč mi je stari Pouščan, ki je bil doma iz Zavrha na Blokah in je že mnogo let pokojni, pokazal skromne ruševine tam na poti od Pajkovskega gradu proti sv. Urhu. »Vidiš, Stane!« mi je dejal: »Tu je bilo pri Fajglju. In tu je bil doma Martin Krpan. To je spadalo h Pajkovskemu gradu in on je bil pri njem za mirkača.«
Nekje v šestdesetih letih je nekaj bloških zanesenjakov pri Volčjem pod Ogrnikom zajezilo rokav potoka Bloščice. Nastalo je Bloško jezero. Jezero je biser skrivnostne Bloške planote. V naslednjih letih je ob jezeru zraslo prijetno vikendaško naselje. Občina Bloke je dodatno uredila jezero, dostopne poti in nujne komunalne objekte. Podjetje Hija je ob jezeru zgradilo brunarico z dnevno ponudbo hrane in glamping naselje. Vsi objekti in oprema so ustvarjeni po izvirni bloški arhitekturi. Pot turizmu se je odprla. Danes so Bloke in Bloško jezero pomemben del turistične destinacije Notranjska.
Bloke imajo že od nekdaj posebno ime v širšem slovenskem prostoru zaradi svojih naravnih in kulturnih posebnosti. Naj jih nekaj naštejem: dolge zime in bloški smučarji, bloškimi sejmarji in rejci goveda, domačija Martina Krpana, edinstven širni habitat nizkega barja in bogastva zelenih travnikov, posebna poselitvena kultura s petinštiridesetimi vasmi itd. Praviloma turista ali naključnega obiskovalca vse to zanima in bogati. Turistično društvo Bloke se je pred dvajsetimi leti odločilo, da vsaj nekaj te kulturne in naravne dediščine posreduje obiskovalcu v obliki pohodne poti, ki so jo poimenovali po Martinu Krpanu. Ob poti je dvajset opisanih in označenih posebnosti.
Danes bi mu rekli delomrznež
Pot se prične pri Bloškem jezeru. Vse naokrog so bogati travniki, ki v osrednjem delu prehajajo v mokrišča nizkega barja. To je habitat, v katerem ne uspevajo kopenske rastline, zaradi pomanjkanja hranil pa tudi močvirske rastline ne. V glavnem je poraščeno s šaši, njegova posebnost pa so mesojede rastline, kot je dolgolistna rosika, ki iz dlačic na listih izloča lepljivo snov, na katero lovi mrčes. Podoben trik uporablja tudi alpska mastnica, ki pa s posebno obliko listov obrnjenega zvona zvabi v svoje ‘žrelo’ gomazeči mrčes. Tudi biološki živelj je tukaj čudo narave.
Med cvetočimi travniki hodimo skozi številne vasi ob robu soteske izvirov Iške, ki je imela v preteklosti pomembno vlogo, saj na ravninski Bloški planoti ni bilo voda, ki bi bile primerne za pogon žag ali mlinov. Zato so se vodna kolesa vrtela le tu. V vasi Ravnik nas pričakata lep, več kot sto let star obnovljen vodnjak in cerkev svetega Roka v ruševinah, ki priča o trpljenju Bločanov v času druge svetovne vojne.
Na hribu pri cerkvi sv. Urha so vidne razvaline gradu-tabora Nadlišek, ki je v času turških napadov nudil zatočišče lokalnemu prebivalstvu. Auerspergi, ki so bili lastniki, so grad opustili in v sedemnajstem stoletju malo niže zgradili dvorec Pajkovo. Ob poti do njega pa je znamenita Fajglova domačija, dom Martina Krpana, tistega premetenca, ki je premagal Brdavsa. Danes bi mu rekli delomrznež ali tajkun, pa še begunec je bil, saj je akademik France Jakopin ugotovil, da ima njegov priimek uskoško poreklo. Pa nič hudega, saj je vendar naš in ga ne damo.
V dvorcu Pajkovo pa je v času raziskovanja Kranjske bival tudi Valvasor. To pobočje od sv. Urha navzdol pa je bilo ravno pravšnje, da mu je najbrž pozimi grajski hlapec pokazal smučarske vragolije, ki so jih v tistem času obvladali le Bločani.
Na poti, ki je dolga 19 km, boste videli in doživeli še marsikaj drugega. Za obhod boste porabili 4 do 6 ur in morda podoživeli vseh dvajset posebnosti ob poti. Zagotovo boste odšli domov malo bogatejši. Pot je markirana s simbolom krpanovega škornja. Pri brunarici ob Bloškem jezeru dobite brezplačni prospekt oziroma vodnik po poti. Več informacij najdete na www bloke.si.
Vsakoletni organizirani pohod je zadnjo nedeljo v aprilu.
Besedilo: Stane Korenjak
Fotografije: Arhiv TD Bloke
