Gozd je kompleksen ekosistem, sestavljen večinoma iz dreves, ki ščitijo zemljo in podpirajo nešteto življenjskih oblik. Voda je tista, ki življenje sploh omogoča, gozd pa to življenje pomaga ohranjati in razvijati. Voda je osnovna graditeljica živih organizmov in je hkrati gibalo vseh življenjskih procesov. Zavzema več kot 70 odstotkov Zemljinega površja in v oceanih je približno 95 odstotkov vse vode. Na svetu pokrivajo gozdovi okoli 41 milijonov km2 ali 30,5 odstotka površine kopnega, od tega okoli polovico v tropskih predelih.
V Evropi je 1,6 milijona km2 gozda (32 odstotkov), v Sloveniji približno 10.900 km2 (60 odstotkov). Po visoki poraslosti z gozdom (gozdnatosti) je Slovenija za Švedsko in Finsko tretja z gozdom najbolj porasla država v Evropi. Tudi po vodnatosti je Slovenija na tretjem mestu v Evropi. Gozd s svojimi gostimi krošnjami prestreže velik delež padavin, t. i. intercepcija je od 30 do 70 odstotkov padavin. Drevesa porabijo le 5 odstotkov vode, 95 odstotkov se je vrne v ozračje. Del padavin izhlapi, del odkaplja z listov in vej, del pa jih steče po deblu do gozdnih tal. Zadrževanje vode v opadu je od 5 do 20 odstotkov padavin. Posamezen delež je odvisen od vrste in intenzivnosti padavin, tako kot tudi od zgradbe gozda, drevesnih vrst, oblike dreves in njihove prostorske razporeditve.
Stabilni, dobro ohranjeni gozdovi na primernih rastiščih predstavljajo najprimernejšo obliko rabe tal za zadrževanje vode pri veliki količini padavin. Vpliv gozda na količino odtoka se odraža v srednje in dolgoročnem izboljšanju talnih razmer, predvsem sposobnosti gozdnih tal za infiltracijo in zadrževanje vode. Na zadrževalno sposobnost gozdnih tal za vodo pomembno vpliva tudi zbitost tal zaradi mehanizacije. Pri zbitih tleh je infiltracija vode manjša, kar lahko povzroči površinsko erozijo tal. Gozdovi lahko zmanjšajo možnost pojava visokih voda ob krajših in manj intenzivnih padavinah, a ne morejo preprečiti pojava poplav ob večjih padavinah na velikem območju. Manjšanje gozdnih površin lahko povzroči povečano sproščanje sedimentov zaradi delovanja erozije.
Voda je lahko v plinastem stanju, kot so vodni hlapi, tekočem stanju (podtalnica, vodotoki, dež) ali pa so njene molekule kristalizirane (led, sneg, srež, žled, toča). Lahko je higroskopska, kapilarna ali gravitacijska (megla, dež, rosa). Zelo pomembna je razporeditev količine vode v vegetacijski dobi.
Naravno sožitje
Pomanjkanje vode najprej vpliva na drevje, ki raste na plitkih tleh (rendzinah), grebenih ali prisojnih legah. Močne suše posledično vplivajo na zmanjšanje prirastka, hkrati pa se poveča nevarnost razvoja bolezni in napada škodljivcev.
Hidrološko in varovalno funkcijo gozdov lahko prepoznamo v kar polovici vseh slovenskih gozdov. Hidrološko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki ohranjajo čistost podtalnice oziroma vode, ki pronica v podzemni svet. Velika moč gozda je tudi v sposobnosti zadrževanja vode tako v tleh kakor rastlinah.
V procesu naravnega kroženja voda prehaja skozi različne vegetacijske in zemeljske plasti in se pri tem čisti, hkrati pa rastline in gozdna tla akumulirajo ogromne količine vode, ki bi sicer prosto odtekala po površju in imela razdiralne učinke večjih razsežnosti, kot jih ima zdaj. Voda ni obnovljiva, medtem ko drevesa so!
V Sloveniji je najpomembnejši vir pitne vode podtalnica (54 odstotkov načrpane pitne vode, oskrba 90 odstotkov prebivalcev), saj le 3 odstotke pitne vode načrpamo iz površinskih virov. 43 odstotkov pitne vode zajemamo iz izvirov ali studencev, ki oskrbujejo večino lokalnih vodovodov, njihove vodonosnike pa praviloma pokriva gozd.
Nedvomno je gozd najboljši zadrževalec vode v krajini. Njegova tla delujejo kot goba, ki v času padavin vodo hitro vsrka, s tem pa pomembno prispeva k zmanjševanju poplav. Po drugi strani gozd v času suše deluje kot vodni oskrbnik, ki z oddajanjem vode iz tal polni izvire, skozi liste pa vlaži in osvežuje ozračje. Odraslo drevo lahko skozi krošnjo odda v zrak tudi nekajkrat po 100 litrov vode na dan.
Gozd in potok oziroma reka živita v tesnem sožitju. Ni naključje, da večino izvirov najdemo v gozdu. Gozd napaja reko z vodo, jo zalaga s hrano v obliki opada in oblikuje njeno strugo. Reka pa z rečnim življenjem, oddajanjem vlage in oblikovanjem posebnih rastišč krepi življenjski utrip gozda.
Voda in gozd sta slovenski ponos!
Besedilo: Jože Prah, Turistična zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije
