Ob misli na kopanje v zelo hladni vodi ima marsikdo pomisleke. Spomnim se celo, kako so mame na morju deklice vedno svarile pred njo, češ da si bomo prehladile vse ‘tam spodaj’. A Emil Ledeni – Ledenko pravi, da je to popoln nesmisel. »Vzgojeni smo v kulturi strahu pred mrzlo vodo in mrazom na splošno. A to so samo programi, ki nimajo nobene realne podlage. Prenašajo se iz roda v rod, nihče pa ne ve, zakaj to govori. S tega zornega kota je to čista iluzija. Ko pa to iluzijo ponotranjimo in začnemo verjeti vanjo, postane za nas še kako resnična. Torej je treba samo reprogramirati določene vzorce, ki nas povsem nepotrebno ovirajo in dobesedno oropajo čudovitih življenjskih izkušenj.«
Dolgo je bila njegova strast nogomet, a kariero je Emil Ledeni – Ledenko končal zlomljen od psihičnih pritiskov, ki so se pokazali tudi na zdravju. Boril se je z artrozo kolkov, a ni želel jemati tablet. Odločil se je, da se bo sam sestavil, tako kot se je razstavil. Pokonci so ga držali vera, vztrajnost in šport – prekolesaril je tudi po 15.000 km letno. A ves čas je vedel, da v njegovi sestavljanki ozdravljenja še nekaj manjka, vse dokler ni odkril Wima Hofa in njegove metode dihalnih vaj in kopanja v mrzli vodi, ki vpliva na živčni, hormonski, imunski in krvožilni sistem. Nastajati začnejo endorfini, dopamin, serotonin, melatonin, kanabinoidi, stresni hormon kortizol pa se popolnoma nevtralizira. Zopet se vzpostavi hormonsko ravnovesje, spremeni se telesna biokemija, telo postane alkalno ker celice dobijo več kisika, okrepi se ožilje. Postopoma, po enem letu volje, discipline, vztrajnosti in doslednosti, je bil prepričan, da je to to. Postal je 70-odstotno bolj gibljiv, imel je več energije in samozavesti.
Danes ne samo, da še vedno in vztrajno izvaja metodo, najraje v bližnji Kamniški Bistrici, ampak tudi vodi delavnice ter timbildinge ter v hladno vodo pravilno vodi tudi skupine. Pingwini se imenujejo tisti, ki so z njim v hladni vodi redno, šestkrat na teden, vseh dvanajst mesecev na leto.
Stara tibetanska tehnika
Pri večini ljudi, ki se niso še nikoli soočili s takim izzivom, prevladuje mnenje, da se nam bo, če se potopimo v ledeno vodo nepripravljeni, zgodilo nekaj hudega, da je to celo nevarno. A Emil pravi, da se nam ne bo, če se namensko potopimo v ledeno vodo nepripravljeni, ne bo zgodilo nič. Le telo nas bo tako bolelo, da bomo po nekaj sekundah ušli iz nje. »Če pa po nesreči pademo v ledeno vodo in nam ne uspe priti takoj ven, lahko zaradi panike in posledično nepravilnega dihanja pride do hipotermije. V nekaj minutah telesna temperatura močno pade, pride do odpovedi organov in nastopi smrt. Zato se je smiselno pripraviti, kajti če se izziva lotimo spoštljivo in previdno, s predhodno pravilno pripravo, je ta proces popolnoma varen,« pove.
»Tehnika je stara več tisoč let in izhaja iz starodavne Tummo meditacije tibetanskih menihov, ki so sposobni aktivirati notranji ogenj do te mere, da lahko sredi zime v nekaj minutah posušijo mokra oblačila na goli koži pri temperaturah krepko pod ničlo. V angleščini se je udomačil izraz ‘mind over matter’, prevlada uma nad fizično realnostjo. Telo je v resnici stroj, vrhunska inteligenca, ki se samo odziva na naše misli in občutke. In ko enkrat presežemo omejitve, ki so nastale v glavi, se telo začne popolnoma drugače odzivati. Izkušnja z ledeno vodo pa nam pokaže, česa smo v resnici sposobni, kar močno vpliva na našo samozavest in samopodobo,« pravi.
Izpostavlja, da je metodo pomembno kombinirati z zavestnim dihanjem zaradi varnosti in koristi. »Z zavestnim dihanjem aktiviramo hipotalamus, ki je neposredno povezan s procesom termogeneze. Termogeneza je proces uravnavanja telesne temperature. Ko gremo v ledeno vodo, gre kri iz udov v predel trupa. Žile v tem predelu se skrčijo, telo pa dvigne temperaturo (notranji ogenj), da obvaruje notranje organe. Če gremo v ledeno vodo brez dihanja, se aktivira samo fizični aspekt telesa, če pa dodamo še zavestno dihanje, se aktivirata tudi mental in psiha, torej je sam proces precej globlji,« pojasni in doda, da je pri tem zelo zaželeno in dobrodošlo tudi izvajanje jutranjih dihalnih ritualov. »Jutranji rituali nam dajo neko strukturo in znotraj nje smisel in občutek varnosti. Poleg tega z njimi razvijamo štiri izredno pomembne elemente: voljo, disciplino, doslednost in vztrajnost, kar nas podpre na vseh področjih v življenju, tako da se lažje soočamo z izzivi, ki se pojavijo na naši poti.«
Besedilo: Mateja Blažič Zemljič
Fotografije: Osebni Arhiv Emila Ledenka
Celoten članek, v katerem Ledenko pojasnjuje, kako ohraniti fokus ter ali se je podviga bolj smiselno lotiti samostojno ali v skupini, je dostopen v tiskani izdaji, ki jo je mogoče kupiti v knjigarni Konzorcij na Slovenski cesti 29 v Ljubljani. Lahko postanete tudi naš naročnik: info@turistična-zveza.si
