Bosta čebelarstvo in lipicanci kmalu na Unescovem seznamu?

0
279

Slovenija je prejšnji teden oddala nominacijo o čebelarstvu v presojo za vpis na reprezentativni seznam pri Unescu, ta teden pa je v imenu osmih sodelujočih držav ponovno oddala še nominacijo o tradiciji reje lipicancev. Trenutno ima Slovenija na seznamu nesnovne dediščine 4 vpise.

Potujoči čebelarski paviljon. Fotografija: ČZS

Nominacija z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja temelji na enotah nesnovne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane v register nesnovne kulturne, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Predsednik TZS Pavle Hevka. Fotografija: Uroš Hočevar

Kandidaturo je podprl tudi predsednik TZS Pavle Hevka, ki je v obrazložitvi zapisal: »Slovenija je čebelarska velesila, največji dokaz za omenjeno trditev pa je dejstvo, da Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja, na dan rojstva Antona Janše, slovenskega čebelarja, ki je postal prvi dvorni čebelar Marije Terezije in še danes velja za pionirja sodobnega čebelarstva. Po zaslugi Slovenije tako nismo dobili le sodobnega čebelarstva, pač pa tudi globalni praznik čebel.

Slovenija ima izjemno bogato čebelarsko tradicijo, saj imamo svojo avtohtono čebelo – kranjsko čebelo, ki smo jo za razliko od številnih dežel uspeli ohraniti do danes.

Čebelarstvo je v Sloveniji način življenja, čebele kot simbol čiste narave uživajo pri Slovencih poseben status, čebelnjake pa z lahkoto identificiramo prav z našo državo. Po številu čebelarjev je Slovenija v samem vrhu držav članic EU; po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo oktobra 2018 v Sloveniji 10.933 čebelarjev, ki so čebelarili z 204.736 čebeljimi družinami

Zaradi narave naše dejavnosti želimo pri Turistični zvezi Slovenije izpostaviti čebelarski turizem, ki je zelo pomemben produkt trajnostnega – zelenega turizma in predstavlja pomemben način ohranjanja čebelarstva.

Čebelarski turizem je v vzponu, kar se kaže tudi na področju čebelarskih spominkov; od panskih končnic, lectovih src do dražgoških kruhkov, ki prav tako predstavljajo izjemnost naše čebelarske dediščine in bodo letos razstavljeni v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM).

Iz vseh omenjenih razlogov Turistična zveza Slovenije podpira nominacijo za vpis slovenskega čebelarstva na seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca«.

Lipicanci in drugo

Ta teden je Slovenija v imenu osmih sodelujočih držav ponovno oddala še nominacijo o tradiciji reje lipicancev, saj bodo le tako lahko kandidaturo obravnavali v uradnem ciklu leta 2022.

Lanskega barvanja ograj v Lipici se je udeležilo 140 članov in članic turističnih društev iz vse Slovenije. Fotografija: arhiv TZS

Kot so zapisali na ministrstvu, nominacija zajema širok spekter kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanj ter konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev. Sicer pa imajo lipicanci že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti, obenem so pomemben del lokalnih praznikov in prireditev.

Slovenija ima na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisane štiri enote: Škofjeloški pasijon, obhode kurentovklekljanje čipk ter veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa osmih držav.

PUSTI SPOROČILO