Življenje na našem planetu
Ugledni popotnik in naravoslovec David Attenborough v svoji knjigi z naslovom Življenje na našem planetu – Moje pričevanje in videnje prihodnosti ponuja kombinacijo lagodnih spominov in resnobnega manifesta. Attenborough priznava, da smo na prelomni točki, vendar je osvežujoče optimističen in pravi, da je tisto, kar ljudje resnično dobro obvladamo, reševanje težav. Odlično branje je namenjeno vsem, ki jih skrbi ekološka prihodnost planeta. Izjemna knjiga Življenje na našem planetu je sicer del zapuščine Attenborougha, v kateri naravoslovec, novinar in velik zagovornik našega planeta razmišlja o svojem življenjskem delu, dramatičnih spremembah Zemlje, ki jih je doživel, in o tem, kaj lahko naredimo za skupno boljšo prihodnost. »Vrniti se moramo tja, od koder smo prišli. Trajnostno življenje je znova naša edina možnost. Toda zdaj nas je več milijard. Seveda ne moremo spet postati lovci in nabiralci. Tega niti nočemo. Odkriti moramo nov način trajnostnega življenja, ki bo naš sodobni človeški svet znova uravnotežilo z naravo,« je med drugim zapisal. Knjigo je prevedla Petra Anžlovar, uredila Branka Fišer, izšla pa je pri založbi Učila International.
Portret genialnosti in odvisnosti
Pri založbi Učila International so poskrbeli, da je v slovenščini izšel zanimiv in dinamičen roman o odraščanju, šahu, feminizmu in odvisnosti pod naslovom Damin gambit avtorja Walterja Stona Tevisa. »Sodobna klasika Damin gambit je prepričljiv portret genialnosti in odvisnosti, uspeha in preživetja v krutem svetu profesionalnosti, v katerem so ženske še vedno potisnjene na stranski tir, ter hkrati pretresljiva zgodba o osamljenosti, tesnobnosti in negotovosti, ki se skriva v ozadju briljantnega uma. Čeprav gre za roman o šahu, saj je osrednja oseba šahistka, in je v besedilu natančno opisanih veliko šahovskih iger in preigravanj, je to v resnici roman o odraščanju in iskanju svojega mesta v svetu. Gre za pripoved o mladi deklici, ki v rani mladosti izgubi starše, nato pa v kruti realnosti bivanja v sirotišnici v petdesetih letih prejšnjega stoletja najde šah kot svojo rešilno bilko,« o knjigi pravi urednica slovenske izdaje Branka Fišer.
Pravljične poti brez meja
V knjigi, ki je izšla pri založbi Sidarta, je Irena Cerar zbrala 50 izletov, ki si sledijo od Tržaškega zaliva prek Krasa, Rezije, Nadiške, Terske in Kanalske doline na Koroško ter vzdolž Karavank do Štajerske, Porabja in pokrajin ob Muri. Obmejni hrvaški in istrski izleti, kjer je avtorica iskala in našla predvsem bogate medkulturne povezave, zaokrožijo niz ciljev vzdolž naše meje. Spremlja jih 52 ljudskih pravljic in pripovedk, povezanih z opisanimi kraji, ki »rušijo meje in premagujejo čas«.
Potepuški okruški: Kako sem hodila po robu
V potopisnem prvencu Irene Cerar je zbranih trideset bolj intimnih, osebnih drobnih zgodb z Ireninega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. Knjiga je izšla pri založbi Buča.
Besedilo: “du”
