Tina Hudnik, G-Guides: »Lani smo imeli okrog 700 virtualnih vodenj po Ljubljani«

0
68

Tina Hudnik, članica Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije ter ustanoviteljica zasebne šole za vodnike G-Guides, je najhujšo krizo v turizmu sprejela kot priložnost za razvoj virtualnega turizma. Recept se je izkazal za uspešnega in po njeni zaslugi so najhujše čase nekako prebrodili tudi nekateri ljubljanski lokalni ponudniki.

Tina Hudnik in Maja Vanmierlo sta po novem predani virtualnemu turizmu

Zaradi krize ste se začeli preusmerjati na področje virtualnega turizma. Kako ta poteka v praksi in kakšen je profil virtualnega turista?

O virtualnem turizmu kot naslednjem koraku pri razvoju turizma sva se z Majo Vanmierlo pogovarjali že pred leti, saj imamo po svetu kar nekaj destinacij, ki so nedosegljive, si jih ljudje vseeno želijo obiskati, a jih zaradi različnih razlogov ne morejo. Z virtualnim turizmom te prepreke odstranimo. Svetovna pandemija je razvoj virtualnega turizma precej pospešila in v času, ko potovanja niso bila mogoča, smo kljub temu lahko predstavljali svojo destinacijo turistom, ki jim za to ni bilo treba zapustiti udobja svoje dnevne sobe. Rada bi poudarila, da ni vsako javljanje po zoomu tudi virtualna tura. Vodnik mora izkušnjo prilagoditi obiskovalcu in hkrati poskrbeti za to, da je vodenje čim bolj interaktivno. Obiskovalec lahko izrazi svoje želje, vprašanja in interese, vodnik pa odgovori spretno in hitro, ne da bi pri tem spremenil želeni program. V lanskem letu smo imeli okrog 700 virtualnih vodenj po Ljubljani in lahko povem, da je težko določiti enotni profil virtualnega turista. Naši obiskovalci so bili večinoma iz ZDA, nekateri so našo virtualno turo dobili za darilo, drugi so si jo sami kupili kot rojstnodnevno darilo, imeli smo veliko parov, ki so se želeli povezati in so prišli k nam na virtualni zmenek, tako kot tudi družine z malimi otroki, tiste, katerih predniki so odšli iz Slovenije, vse družine pri praznovanjih, različne dome upokojencev in osebe, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo več potovati. Za virtualni turizem potrebujejo obiskovalci le računalnik in internetno povezavo, zato je zadeva precej enostavna.

Med vaše najuspešnejše virtualne ture sodita ‘Arts and Craft tour’ in ‘Love tour’. Kako potekata v praksi?

Naš prvi produkt je bila tura, ki vključuje lokalne ponudnike v Ljubljani, saj smo jim želeli omogočiti, da lahko na naših turah prodajajo turistom svoje izdelke v času, ko ti destinacije niso obiskovali. V lanskem letu smo tako s svojimi virtualnimi izkušnjami podpirali osem podjetij v Ljubljani, ki so imela tako možnost nekega zaslužka s prodajo svojih izdelkov. Obrtniki so jih prej večinoma prodajali turistom, zdaj pa, ko jih ni bilo, smo bili velikokrat edina ‘stranka’ v dnevu. To je pravi odgovorni turizem, ki bi si ga želela v Ljubljani videti še več – z izdelki podpirati celotno lokalno okolje. Pri tej turi se z obiskovalcem sprehodimo po delu stare Ljubljane, med potjo vodnik predstavi, kateri izdelki so za Slovenijo značilni in zakaj, nato pa se ustavimo pri lokalnih ponudnikih, kjer slednji pokažejo svoje izdelke. Gostje jih lahko tudi povprašajo, kar jih zanima, na koncu pa izdelek, ki jim je všeč tudi kupijo.

Naša ljubezenska tura je izredno priljubljena za spletne zmenke in romantične večere v dvoje. Gosti si ogledajo Ljubljano, spoznajo našo prestolnico prek ljubezenskih zgodb in se ob tem zabavajo. Uspeh te ture je gotovo tudi posledica dejstva, da smo vpeljali način fizičnega povezovanja z destinacijo, tako da se gostje na naših virtualnih doživetjih res počutijo, kot da so destinacijo obiskali. Za številne je to prvi stik z Ljubljano in Slovenijo, številni pa se po tej turi odločijo tudi za obisk naših ostalih virtualnih tur (trenutno jih imamo osem).

Za virtualne ture se je med marcem in oktobrom 2020 izobrazilo mnogo vodnikov iz več kot 60 različnih držav. Je virtualni turizem prihodnost turizma in kje je trenutno najbolj razvit?

Z Majo Vanmierlo sva v marcu 2020 kot prvi na svetu ponudili spletni tečaj, kako postati virtualni turistični vodnik, in program še vedno izvajamo. Do maja 2021 je število držav udeležencev najinih tečajev zraslo na 75, na kar sva izredno ponosni. Med udeleženci prevladujejo vodniki iz evropskih držav, saj jih je večina čez noč ostala brez prihodkov in so le na tako lahko ponudili svoje storitve obiskovalcem po svetu ter ustvarili del prihodkov. Menim, da bo virtualni turizem ostal pomemben člen v turistični verigi, saj bodo obiskovalci v prihodnosti še bolj občutljivi za to, kje in kako bodo zapravili svoj denar. Prav tako se lahko obiskovalec ob virtualni turi odloči, ali bo obiskal to destinacijo tudi v živo ali ne. Prav zato menim, da mora imeti vodnik, ki izvaja virtualne oglede, ustrezno znanje, saj lahko v nasprotnem primeru naredi ogromno škodo destinaciji. In na žalost ravno takih vodnikov kar precej že vidimo v praksi. Res je pomembno, da vodnik razume, da virtualne ture niso samo običajne ture s telefonom v roki, da se zaveda svoje odgovornosti do destinacije. Ravno temu dajemo pri naših izobraževanjih velik pomen in razlika je res hitro vidna.

Besedilo: Po. F.

Fotografije: Osebni arhiv

Tina, Hudnik, članica Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije ter ustanoviteljica zasebne šole za vodnike G-Guides v akciji.

Več o tem, kakšno opremo potrebujete, če želite postati virtualni vodnik preberite v tiskani izdaji. Kupiti jo je mogoče v knjigarni konzorcij na Slovenski cesti 19 v Ljubljani. Na Lipov list se lahko naročite tudi na: info@turisticna-zveza.si. Celoletna naročnina stane 35,02 evra.

 

PUSTI SPOROČILO