Letos bomo praznovali le v svojih domovih. Toda kljub temu si pripravimo lepe praznike in v krogu ožje družine, s katero živimo skupaj v osami, pripravimo praznovanje.
V pričakovanju pomladi je veliko lepih praznikov povezanih z lepimi običaji in verovanjem. Dnevi so spet daljši, svetlejši, toplejši in vse bujno brsti ter zeleni. Povsod je čutiti novo življenje, saj se je zima umaknila pomladi. Z velikim veseljem se prično pripravljali na največji krščanski praznik, veliko noč. Z mnogimi navadami in šegami naredimo vez s preteklostjo ter praznike lepše in prijetnejše.
Priprave na veliko noč se pričnejo že po pustu, s pepelnično sredo, strogim postom, ko se zaključuje veseljačenje. Ponavadi v tem času ni gostij ali drugega večjega slavja. Pričenja se 40- dnevni postni čas. Post ne pomeni le odrekanja od mesne hrane, ki se mu v današnjem času z lahkoto odpovemo, saj je na tržišču veliko druge raznovrstne hrane. Postni čas pomeni, da se duhovno pripravimo in se odpovemo predvsem svojim razvadam. To je čas za razmislek, čas za dobra dela.
Cvetna nedelja
Osrednji del se prične s cvetno nedeljo, ko po naših cerkvah blagoslavljajo zelenje. Vsaka pokrajina ima svoje značilnosti izdelovanja presmeca ali butare. Presmeci, zelenje, pisanke nosijo v hišo srečo in blagoslov. Piščančki ponazarjajo novo življenje, zajček je mitološko bitje, ki prinaša srečo, jagnje pa je prastar, simbol pomladi in ima tudi v krščanstvu bogato simboliko. V soboto, pred cvetno nedeljo se izdelujejo presmeci. Vsebovati morajo od 7 do 12 vrst lesa: dren, mepriko, božji drevec, trto, pušpan, oljko, lesko, ivo, bršljan, mačice, razno cvetje in cvetočo sadno drevje. Presmec se izdela v velikosti šopka, metle, lahko pa je po več metrov dolg, le tega nosi več mož. Manjši presmeci pa se nosijo po strani na ramenu. Na cvetno nedeljo se vso zelenje blagoslovi in zaigrajo se pasjioni (pripoved o Kristusovem trpljenju). Pasijon ima zaradi pomembne vsebine izrazito privlačno moč. Uprizoritev je velik verski kulturni in zgodovinski dogodek.
V nedeljo, po blagoslovu zelenja ob prihodu domov se del presmeca zatakne v polja za dobro letino, odnese se v hlev za zdravo živino, vse ostalo pa se zatakne na podstrešju za tram, da bo varoval hišo pred ognjem in neurjem. Veljalo je prepričanje, da ko se je bližalo neurje, so del presmeca sežgali, da bi jih obvaroval pred nesrečo.
Izdelajmo presmec ali butaro
Za Haloški presmec potebujemo raznoliko zelenje: mepriko, dren, pušan, božji drevec, borovnice, ivo, čremso, šibe vinske trte, ki se narežejo že na god sv. Vincencija. Te šibe nato v toplih prostorih in vvazi vzbrstijo. Dodajajo se tudi oljčne vejice, sadje, cvetje in trakovi. Presmeci oziroma butare pridobijo na veličini, ker jih izdelujejo v velikosti metle ali prave orjake. Potrebujemo škarje, vrvico, žico in trakove. Zelenje zložimo v šopek in ga nato povežemo z vrvico, žico ali trakom.
Zdenka Golub
