Darija Cvikl: Slovenija je idealna za razvoj terapevtskega gozdnega turizma

0
419

Darija Cvikl, predavateljica na Višji šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu, si že od leta 2015 prizadeva za institucionalizacijo gozdnega turizma v Sloveniji. Je prva, ki se je znanstveno lotila opredelitve gozda kot turistične destinacije in utemeljitve modela turistične privlačnosti gozda.  V Kranjski Gori je letos vodila raziskavo, v kateri so z medicinsko vodenimi meritvami dokazali blagodejne učinke gozda na turista. Rezultati so bili izjemno pozitivni. »Ni zaman, ko pravijo, da se v gozdu skriva panacea, zdravilo za vse bolezni,« je bila v intervjuju jasna Cviklova.

Darija Cvikl, predavateljica na Višji šoli za gostinstvo, velnes in turizem na Bledu, Fotografija: Osebni arhiv

 V svoji doktorski disertaciji na FTŠ Turistica ste se posvetili preučevanju turističnih potencialov gozda. Zakaj ravno gozd?

Ker je naše največje bogastvo in naravni turistični kapital, ki še zdaleč ni valoriziran niti sistemiziran. Če ga samo primerjamo z obalo, kjer je obalni turizem zelo razvit na slabih 47 tekočih km, ima gozd neprimerno večji potencial, saj meri 1.176.754 ha oz. 11.176 km2.  Tudi zato, ker je najbolj popoln osnovni ekosistem, saj nudi vse ekosistemske storitve.

Nam lahko zaupate nekaj najbolj zanimivih izsledkov raziskave?

V raziskavo je bilo vključenih 50 polnoletnih prostovoljcev, ki so z dvodnevno nastanitvijo na destinaciji Kranjska Gora pridobili status turista.  V času bivanja so bili deležni gozdnih terapij, ki so jih izvajali certificirani gozdni terapevti. Pred in po izvedbi terapij smo izmerili njihove telesne in psihološke odzive;  srčni utrip, tlak, raven kortizola in DHEA stresnega hormona, PHI – pembrton happiness index in SPANE test. Z rezultati smo zaznali nižjo raven stresa, tlaka in splošno boljše počutje.

Stresni hormon kortizol se je po terapiji v povprečju znižal za kar 7 odstotkov, indeks hormona DHEA pa za kar 26 odstotkov.

Stresni indeks je meril kolega prof. dr. Samo Kreft iz Fakultete za farmacijo Ljubljana, član strokovne skupine in specialist za fitofarmacijo. Cvetka Avguštin, dr. med., spec. interne in socialne medicine pa je kot predstavnica medicinske stroke v timu skrbela za izvedbo gozdnih terapij. Strokovni tim je skupaj s skrbnikom destinacije Kranjska Gora in njenim direktorjem Blažem Vebrom, opredelil izhodišča raziskave. Izreden posluh za raziskavo je izkazal župan Janez Horvat, pa tudi Dominik S. Černjak iz Jasna Chalet Resorta in Alenka Nečemer iz Garni hotelaTriglav.

Gozd Martuljek je dolga leta veljal za klimatsko zdravilišče, vendar mu s turističnega in zdravstvenega vidika do sedaj nismo namenjali večje pozornosti.

V Gozdu Martuljku je v Jugoslaviji v 50. letih prejšnjega stoletja deloval mladinski zdraviliški center Franc Rozman Stane. Ugotavljamo, da gre za premišljen projekt, saj se njegova umestitev v prostor nahaja ravno na višini 400-800 metrov, kjer ima zdravilna srednjegorska klima v kombinaciji z biotropnimi učinki gozda blagodejne učinke na pljuča, vegetativni živčni sistem, tradicionalne indikacije blažilnih učinkov klime veljajo za srčne bolezni, bolezni ožilja, hipertonijo idr.

Ni zaman, ko rečejo, da se v gozdu skriva panacea, čudežno zdravilo za vse bolezni na svetu!

Kranjska Gora, Fotografija: Turizem Kranjska Gora

Sodeč po izsledkih vaše raziskave lahko zaključimo, da je gozd vplival na turiste blagodejno in je potemtakem kot nalašč za obiskovalce s stresnimi poklici.

Res je in tukaj smo pri potencialu gozda, ki ga je treba resno jemati. Slovenija ima idealne pogoje za razvoj terapevtskega gozdnega turizma. Z raziskavo v Kranjski Gori smo dokazali zdravilno in blagodejno moč, ki ga ima gozd na turista. Rada bi poudarila, da so zdravilne že hlapne snovi oziroma fitoncidi, ki jih imenujemo tudi naravni antibiotiki ali zračni vitamini.

Slovenski odločevalci morajo zares vzeti te izsledke, ne samo moje, ampak tudi svetovne, sicer bomo zamudili priložnost postati vodila svetovna turistična gozdna destinacija na tem segmentu. Samo poglejmo Nemčijo, kjer so že leta 2016 na več kot 150 hektarjev gozda odprli novo turistično destinacijo – zdravilni gozd Heringsdorf.  Z letošnjim letom so odprli še otroški zdravilni gozd, v katerem izvajajo terapije za mlade, ki so zasvojeni s digitalnimi napravami, socialnimi omrežji itd.

Darija Cvikl v družbi Amosa M. Clifforda, utemeljitelja ANFT certifikata, Fotografija: Osebni arhiv

Kako opredeliti gozdni turizem in kje je poleg Nemčije najbolj razvit?

Gozdni turizem je tip turizma, ki se izvaja bodisi v gozdu, bodisi v bližini gozda in sodi v zvrst turizma v naravnem okolju. Temelji na naravnih in izvedenih danostih gozda, ki služijo zadovoljevanju turističnih potreb. Seveda mora biti v igri valorizacija naravnih virov in izvajanje turistične dejavnosti, ki prinaša prihodek. Ker imamo v Sloveniji toliko gozda, je celotna Slovenija idealna za strateško usmeritev v gozdni turizem.

V svetu se naglo razvijajo turistični gozdni produkti, kot na primer terapevtske gozdne poti. Na primer na Japonskem so od leta 2004 do danes registrirali kar 59 terapevtskih baz, na Kitajskem pa so si za obdobje 2015-2020 zastavili načrt postavitve 500-tih gozdno terapevtskih baz. Ne gre spregledati Kalifornije, kjer je bila leta 2011 ustanovljena INFOM, Mednarodna skupnost za naravno in gozdno terapijo.  Na univerzi Die Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu se na katedri za javno zdravje na oddelku za medicinsko klimatologijo raziskovalno ukvarjajo z gozdno terapijo. Pri nas z institucionalnega vidika ne gre tako kot pri Nemcih, Kitajcih in Japoncih, kljub temu, da imamo zelo urejeno gozdno infrastrukturo.

Za to so pa verjetno zaslužni gozdarji?

Gozdarji so izjemno prizadevni in strokovni na svojem področju.  A vendar morajo obvladovati kar 17 funkcij gozda, od katerih so neke izredno v porastu, kakor na primer turistična funkcija.

Kar zadeva turistično rabo, imajo običajno največ opravka z devastacijo ravno gozdne infrastrukture in biodiverzitete. Zato ne čudi, da turizem zgrešeno obravnavajo kot grožnjo. Pojavljajo se očitki, da bo v gozdu spet ogromno tabel,  da turistične aktivnosti posegajo v lastninsko pravico lastnikov gozdov, poraja se navzkrižje interesov med deležniki ali med različnimi rabami gozda in podobno.

To miselnost je treba preseči. Čas je, da nehamo podcenjevati razvoj socio-kulturnih vrednot v turistične namene, kajti ta tržni segment je povsod po svetu v izrednem porastu. Aplikativnost konvencionalnih in nekonvencionalnih turističnih aktivnosti je izredno velika, kar je dokazala tudi raziskava, ki sem jo izvedla leta 2018, v katero je bilo vključenih 333 turistov iz kar 26. držav.

Treba je preseči nesoglasja, saj gre za turizem na pohodu, tudi zaradi kovid razmer. V takšnih okoliščinah pa se ne smemo prikloniti populističnemu ravnanju. Tudi ni smotrno ukrepati le korektivno, ampak sistemsko usmerjeno in vzgojno, na načelih ekoremediacije, upoštevajoč turistično in gozdarsko stroko.

Med drugim se gozdarji že dolgo ukvarjajo tudi z gozdno pedagogiko, v Sloveniji pa imamo tudi mrežo gozdnih vrtcev, kakšno je vaše mnenje?

Čistka 10. Približujejo gozd otrokom in odraslim ter tako gradijo primeren odnos do gozdnega okolja ter skrbijo za pridobivanje formativnih znanj.

Kočevski gozd

V kovid časih je prišlo do zelo neorganizirane hoje v gozd. Se vam ne zdi, da bi to moralo biti bolj usmerjeno?

Seveda. Pri zagotavljanju neke obvladljive prostorske nosilnosti in usmerjanju obiska bi bilo treba po mojem mnenju angažirati populacijo prostovoljcev, kot na primer starejše ljudi, ki so postali v času epidemije osamljeni. Njihovo delovanje bi osmislili z dejstvom, da gre za zdravilno aktivnost, vse skupaj pa bi temeljilo na principu mentorstva. To bi lahko počeli z roko v roki s turističnimi društvi, ki jih ni malo in ob podpori države. Če malo pretiravam lahko rečem, da bi  lahko skoraj vsaka slovenska vas imela svojo terapevtsko gozdno bazo.

Na ta način bi lahko podžgali tudi notranji ogenj in primerno revitalizirali naša Turistična društva (TD). Niso vsa bogata in močna, pač pa se marsikje borijo za preživetje, težko pritegnejo mlade in ogromno izvedenih aktivnosti temelji na prostovoljstvu. Menim, da je nastopil čas, da to država prepozna in nagradi, saj gre za vzdrževanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine v vodilni gospodarski panogi. Zadnja tri leta se ukvarjam s tem, kako mlade pritegniti k trajnostnemu delovanju v sklopu lokalnega okolja in kraja v katerem živijo. To je zagotovo eden od izzivov, s katerimi se bomo ukvarjali v prihodnje.

S tem namenom sem tudi sprejela članstvo v komisiji za tematske poti pri Turistični zvezi Slovenije, saj si želim biti bolj aktivna ravno v osmišljanju delovanja na tej ravni.

Kako pa dejstvo, da je gozd v zasebni lasti, vpliva na prizadevanja za uveljavljanje gozdnega turizma?

Res je skoraj vsak četrti državljan Slovenije lastnik ali solastnik gozda, vendar menim, da je gozd prostor ne le številnih interesov, temveč tudi priložnosti – med drugim tudi za lastnike gozdov, ki bi zagotovo znali tvorno sodelovati tudi pri razvoju gozda kot destinacije, v kolikor bi ta potekal uravnoteženo in v skladu z ekoremediacijskimi načeli in ne bi temeljil le na želji po dobičku.

Nam lahko zaupate kakšen konkreten projekt za mlade, s katerim se trenutno ukvarjate?

Z Mednarodnim centrom za ekoremediacije FF UM razvijamo učni program GIS v turizmu, s katerim bodoči turistični strokovnjaki razvijajo digitalno pismenost. Med drugim se učijo uporabe satelitskih posnetkov in baz podatkov za prepoznavanje turističnega potenciala, umeščanje turističnih dejavnosti v prostor, monitoring turistične infrastrukture ter izdelavo večnamenskih kart.

Besedilo: Polona Frelih

 

PUSTI SPOROČILO