V tokratni rubriki posvečeni digitalizaciji smo se pogovarjali z ministrico na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, dr. Emilijo Stojmenovo Duh. Naš cilj je streti vaš odpor do uporabe novih tehnologij in vas oborožiti z novimi znanji.
Ločujemo med digitalizacijo, digitizacijo in digitalno preobrazbo. Digitizacija je proces pretvorbe analognih podatkov in informacij v digitalno obliko, ki jih lahko obdelujemo s pomočjo računalniških sistemov. Digitalizacija pa se nanaša na širši koncept, ki pomeni prehod iz tradicionalnih načinov poslovanja in upravljanja v digitalne procese in tehnologije – to vključuje uporabo digitalnih tehnologij za izboljšanje učinkovitosti poslovnih procesov, spremembo načinov dela in komunikacije, preoblikovanje izobraževanja in učenja, spodbujanje inovacij in ustvarjanje novih priložnosti za ustvarjanje vrednosti. Digitalizacija vključuje tudi različne tehnologije, kot so umetna inteligenca, internetne stvari, veriženje blokov, oblačne storitve (govorimo seveda o računalniškem oblaku), virtualna in razširjena resničnost, robotika, big data, analitika podatkov, ipd.
Še širši koncept kot digitalizacija in digitizacija predstavlja digitalna preobrazba, ki presega samo uvajanje digitalnih tehnologij in vključuje tudi spremembo kulture in načina dela v organizaciji.
In kaj nam lahko prinese na področju turizma?
Digitalizacija ima, tako kot na mnogih področjih, tudi na področju turizma velik potencial za ustvarjanje novih priložnosti. Digitalna tehnologija npr. omogoča turističnim podjetjem, da svoje storitve in izdelke prodajajo prek spletnih platform, kot so spletna mesta, aplikacije in družbena omrežja. Na ta način lahko podjetja dosežejo širše občinstvo in povečajo svoj doseg ter prodajo.
Digitalizacija lahko privede do boljše prilagojenosti turističnih storitev posameznikovim potrebam in željam. Digitalna tehnologija med drugim lahko pomaga turističnim podjetjem pri učinkovitejšem upravljanju svojih procesov in zmanjšanju stroškov: avtomatizacija rezervacijskih sistemov lahko pomaga pri zmanjšanju časa in napak, ki se pojavljajo pri ročnem obdelovanju rezervacij. Hkrati omogoča turističnim podjetjem, da razvijajo nove načine za povečanje privlačnosti svojih storitev in izdelkov – z uporabo navidezne resničnosti lahko omogoči turistom, da si ogledajo kraje na drugem koncu sveta, kar jih lahko prepriča in spodbudi k resničnemu obisku.
Na drugi strani marsikdaj naletimo na odpor do digitalizacije, strah pred pretirano digitaliziranim svetom in odtujenostjo, ki jo lahko ta prinaša. Kako zmanjšati ta strah? In katere so prednosti bolj digitalizirane skupnosti?
Strah pred digitalizacijo in pretirano digitaliziranim svetom je pogost pojav, nekateri ljudje so zaskrbljeni, bojijo se sprememb in novih tehnologij. Vendar obstaja več načinov, kako zmanjšati ta strah in spodbuditi pozitiven odnos do digitalizacije. To lahko dosežemo tako z izobraževanjem in osveščanjem – ljudje se pogosto bojijo tistega, česar ne razumejo. Zato je smiselno organizirati izobraževalne kampanje in programe, ki spodbujajo pridobivanje izkušenj z digitalno tehnologijo.
Prav tako se ljudje bojijo, ker mislijo, da bodo njihovi podatki ogroženi in izkoriščeni v digitalnem svetu. Zato moramo razvijati varno in zasebno digitalno infrastrukturo, ki bo ljudem omogočila, da se počutijo varne in zaščitene v digitalnem okolju.
Preden ste postali ministrica, ste se ukvarjali z mnogimi projekti spodbujanja digitalizacije na podeželju, z manjšimi, perifernimi skupnostmi – kakšni so potenciali, ki jih vidite na obrobju urbanih središč?
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije vzpostavila digitalno inovacijsko stičišče s kratico 4P DIH. Eden od zanimivih projektov je SMART AGRO GRAPE, ki se neposredno vključuje v koncept naprednega vinogradništva, znanega kot pametni vinogradi. Tukaj s pomočjo digitalizacije rešujemo izzive vinogradnikov, kako pravilno oceniti razmere in pogoje v vinogradih za določanje optimalnega časa in lokacije učinkovitega ukrepanja, ki vključuje predvsem oceno idealne količine potrebne vode, gnojil in sredstev za varstvo in zaščito trte. Uporaba novih digitalnih tehnologij v kmetijstvu in tudi vinogradništvu lahko zagotovi nižje proizvodne stroške v primerjavi s klasično obdelavo v obsegu med 20 in 30 odstotkov. Na obrobju urbanih središč obstaja še veliko potencialov za spodbujanje digitalizacije in razvoj pametnih mest in skupnosti, kot so pametni promet za izogibanje prometnih zastojev, pametna javna razsvetljava, ki z uporabo senzorjev za gibanje lahko deluje bolj učinkovito, varčno in naravi prijazno, pametno kmetijstvo lahko naredi kmetijska zemljišča bolj produktivna in trajnostna, tako da na polja namestimo na primer senzorje, ki zaznavajo vlažnost tal, temperaturo, pH-vrednost in druge parametre. Poleg tega lahko digitalne platforme povežejo kmete in potrošnike s končnimi uporabniki.
Kako bi lahko digitalizacija prispevala k razpršitvi turističnih tokov v Sloveniji in dostopnosti dogodkov na podeželju in v manj urbanih središčih?
Pred časom sem bila na večerji – poznate Vivino aplikacijo? (aplikacija, ki ti na podlagi tvojega okusa predlaga vino https://www.vivino.com/app). Na podlagi predloga aplikacije Vivino smo naročili vino iz Goriških brd. Natakar je rekel, da smo prvi, ki smo ga naročili, ker ga ljudje sicer ne poznajo. Izvrstno vino, ampak ljudje ga ne prepoznajo, ker je z neke stare kmetije, kjer pridelajo male količine in ne morejo iti v množično ponudbo. Mi smo vedeli, da obstaja, ker nam ga je ta aplikacija na podlagi našega okusa priporočala. In smo ga naročili.
Pred leti smo v okviru projektov izvajali vinske online degustacije, tako so se ob promociji vzpostavljala tudi nova sodelovanja, ki še danes obstajajo in se krepijo. Ljudje se bojijo, zdaj se bomo pa vse šli digitalno. Ne! digitalna ponudba sama ne more obstajati, to je samo dodatek k običajni ponudbi.
Še zmeraj bodo ljudje prihajali v živo, še več, več jih bo prišlo, ker te bo z digitalno promocijo poznalo več ljudi. Ko poskusiš vino v online spletni degustaciji in ti vino všeč, greš seveda obiskat to vinsko klet.
Digitalizacija je komplementarna, dodatek k siceršnji ponudbi. Z družino smo bili npr. pri vinarski družini na podeželju v Franciji. Najprej so nam predstavili zgodbo s pomočjo kratkega filmčka, ki je ponazarjal njihovo tradicijo, procese dela. Potem je v naslednjem prostoru degustacija vina, pospremljena s čutnim doživetjem. Tako so nas spodbudili k nakupu vina. In tak filmček ni velik finančni zalogaj za vinarja. In tudi to je že digitalizacija! En korak naprej je razširjena resničnost (augmented reality*), pri kateri uporabnik ne potrebuje drugega kot telefon, ne potrebuje virtualnih očal.
Digitalizacija torej lahko zelo pomaga k razpršitvi turističnih tokov v Sloveniji in povečanju dostopnosti dogodkov na podeželju ter v manj urbanih središčih, s tem da se prek spletnih kanalov lažje promovirajo manj znane turistične destinacije in dogodki v podeželskih in manj urbanih središčih, virtualni ogledi povečajo privlačnost krajev in dogodkov, ki jih morda sicer ne bi obiskali, digitalne platforme za rezervacije in nakup vstopnic za dogodke omogočajo neposreden nakup idr. Digitalizacija lahko tako pomaga pri razvoju trajnostnega turizma, ki prispeva k ohranjanju kulturne in naravne dediščine ter k gospodarskemu razvoju manjših krajev po vsej Sloveniji.
Katere prednosti bi prineslo učinkovitejše digitalno povezovanje destinacij v Sloveniji (in širši regiji)? In kako to doseči?
Učinkovitejše digitalno povezovanje destinacij v Sloveniji in širši regiji bi prineslo številne prednosti: boljšo promocijo turističnih znamenitosti in aktivnosti v regiji ter s tem več turistov; lažji dostop do informacij o posamezni destinaciji, kar bi povečalo njihovo zadovoljstvo z obiskom; omogočilo bi boljšo uporabniško izkušnjo pri načrtovanju potovanja ter med potovanjem, k zmanjšanju števila avtomobilov na cestah, saj bi turisti lažje načrtovali poti z javnim prevozom. Prav tako bi z izboljšano digitalno povezanostjo med destinacijami lažje upravljali turistične tokove in jih usmerjali iz turističnih središč, ki so preobremenjena, v destinacije, kjer je turistov manj.
In to lahko dosežemo z izboljšanjem upravljanja s podatki o turističnih znamenitostih, dogodkih, razpoložljivih kapacitetah, voznih redih javnih prevozov in številnih drugih podatkov po načelu FAIR (kar pomeni, da so podatki najdljivi (findable), dostopni (accessible), interoperabilni (interoperable) in ponovno uporabni (reusable)). Hkrati je treba nadaljnje razvijati digitalno infrastrukturo v Sloveniji in širši regiji, ki bo omogočala učinkovito povezovanje destinacij. Turistične organizacije in ponudniki turističnih storitev bi morali aktivno uporabljati digitalna orodja, kot so družbena omrežja, aplikacije, spletne strani in podobno, za promocijo destinacij.
Turistična društva in zveze predstavljajo lokalne akterje, ki zelo dobro poznajo svoje kraje in vedo, kaj ti ponujajo. Marsikdo od njih skeptično spremlja vzpostavljanje digitalnih platform za prodajo, uvajanje digitalnih orodij itd. in ima raje srečevanje v živo, sestanke v bližnjem lokalu ter dogovore po telefonu. Kaj bi jim vi svetovali? Kaj bi povedali v zagovor analognemu in kaj digitalnemu svetu? Ju je res mogoče tako ločevati?
Na dogodku IT-tour, ki ga je v sklopu Dnevov slovenskega turizma (DST) 16. 11. 2022 izvedla Slovenska turistična organizacija v sodelovanju s Strateško inovacijskim partnerstvom za turizem, je ministrica povedala, da tehnologija ni nadomestek za človeka in da »Tehnološke rešitve ne smejo nikoli zamenjati storitev, ki jih ponujamo danes, lahko pa jih dobro dopolnjujejo.«
Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo RS si bomo prizadevali za razvoj digitalnih veščin ponudnikov v turistični panogi, da bodo nove tehnologije razumeli, vedeli, kako lahko jih lahko uporabljajo in kje lahko pomagajo, hkrati pa se zavedali, katere so nevarnosti in kako se zaščititi pred njimi.
*Razširjena resničnost je resničnost, pri kateri uporabnik opazuje in uporablja resnično okolje, ki je razširjeno (nadgrajeno) z računalniško ustvarjenimi navideznimi predmeti oz. informacijami. V takšnem okolju se uporabniku zdi, kot da resnični in navidezni predmeti sobivajo v istem okolju.
Katja Beck Kos, Rajzefiber
