Jurjevanje v Beli krajini – najstarejši folklorni festival v Sloveniji

1
1569
Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info

Jurjevanje v Črnomlju, najstarejši folklorni festival v Sloveniji, prepoznaven tudi na mednarodni ravni, je svojstvena prireditev, ki je dobila ime po starih jurjevskih običajih. Od prve izvedbe leta 1964 je ostala zvesta svojemu poslanstvu – ohranjanju folklorne dediščine, ki je tudi rdeča nit prireditve. Letos bo od 20. do 24. junija.

Jurjevanje nekoč

Poseben odbor, ki mu je predsednikoval Janez Žunič, je v sodelovanju z Zvezo kulturno-posvetnih organizacij, Turističnim društvom in z Dolenjsko turistično zvezo 6. in 7. junija leta 1964 pripravil prvo Jurjevanje kot spomin na šego, ki je živela po belokranjskih vaseh, in s ciljem privabiti v Belo krajino čim več turistov. Za to priložnost so celo popravili cesto, ki vodi v Črnomelj čez Jugorje! Prvi festival je obiskalo okoli tri tisoč gostov, ki so se na njem naužili kulture, pa tudi belokranjske hrane in domačih vin.

Prvi dan prireditve so kresnice po črnomaljskih ulicah vabile na večerni kres. Na njem so nastopili kulturne skupine, tamburaški zbor iz Metlike in godec Jazo, ki je igral na gudalo. Nastopajoči so se predstavili z ljudskimi pesmimi, vižami in kresnim kolom.

Drugi dan je šel dopoldne skozi mesto sprevod Zelenega Jurija. Spremljali so ga piskači in trobentači – do zelenice pri železniški postaji. Tam so zaplesali Metličani, ki so s turnom prikorakali na prostor, gledalce pa je najbolj navdušil petelinji boj. Nastopile so tudi folklorne skupine iz Vinice, Preloke, Adlešičev, Tribuč, Bojancev, Predgrada, Starega trga ob Kolpi, Poljanske doline in Semiča.

Spomine na prvo Jurjevanje je Janez Kramarič, eden glavnih prirediteljev festivala, opisal takole: »Okrepljeni z zavestjo o vrednotah in pomenu dediščine smo v letih od 1959 do 1964 nekajkrat poskusili prodreti z idejo o osrednji belokranjski folklorni prireditvi v Črnomlju. Pomenila bi oživitev folklore v krajih, kjer so že imeli folklorne skupine, ki so ohranjale in prikazovale predvsem obredja njihovega kraja in okoliša, motivirala bi skupine h kakovostnejšemu izvajanju plesov in obredij, znatno pa bi doprinesla k turističnemu razvoju naše dežele. Pa, žal, nismo uspeli. Takratni občinski družbenopolitični funkcionarji niso bili dovzetni za to idejo. Odklanjali so jo z nesprejemljivim argumentom, ki se je glasil nekako tako: ’Kaj naj sedaj, ko dvigamo Belo krajino iz zaostalosti, naši ljudje plešejo v gatah!’ Naša vztrajnost je bila neuspešna, dokler ni zasedel županskega mesta ing. Rado Dvoršak, ki je v letu 1964 takoj podprl našo idejo in uspel prepričati tudi druge funkcionarje o vrednotah in pomenu te naše dediščine. In smo začeli …«

Jurjevanje zdaj

Foto: Andrej Tarfila/www.slovenia.info

Zdaj, več kot petdeset let pozneje, je Jurjevanje v Beli krajini največja prireditev v regiji in hkrati najstarejši folklorni festival v Sloveniji. Ta bo letos od 20. do 24. junija, že 55. leto zapored. Prireditev vabi v objem belih brez in lepotice reke Kolpe pod okriljem priljubljene šege pomladanskega prebujanja narave: jurjevega, po katerem je festival tudi dobil ime.

V petih festivalskih dneh se bodo na več lokacijah v Črnomlju prepletali kulturno-zabavni dogodki, ki postajajo gibalo oživljanja starega črnomaljskega jedra. Prireditev živi s sloganom Vrnimo mesto ljudem, obiskovalce vključuje v program, omogoča sodelovanje med ustvarjalci in je prostor za aktivno in izobraževalno preživljanje prostega časa. Temelji na trajnostnem razvoju – poleg skrbi za lokalno prebivalstvo si prizadeva tudi za čim manjši vpliv na naravno okolje: je prva slovenska prireditev z manj odpadki po smernicah Zero Waste Slovenije.

Poleg osrednjega folklornega dela prireditve se bodo na njej zvrstili še naslednji dogodki: Pastirče mlado, srečanje otroških folklornih skupin; VirejFest, ki ga pripravljajo Klub belokranjskih študentov, Mladinski kulturni klub in Mladinski center BIT, ki je sodoben odraz glasbene dediščine; Goni kolo v organizaciji ŠRD Črnomelj, ki poskrbi za prijeten družinski kolesarski izlet po Beli krajini; sejem, na katerem predstavljajo svoje izdelke mojstri domače in umetnostne obrti; Kreativa K 23 – EtnoModerno, ki je sodoben odraz tradicionalnih obrti, vendar z dizajnerskim pridihom; umetniške razstave, izobraževanja, predstavitve, koncerti in ustvarjalne delavnice.

Jurjevanje je več kot folklorna prireditev, je preplet tradicionalnega in modernega, lokalnega in globalnega, vse v načrtovanem trajnostno naravnanem in celostnem razvoju Črnomlja, njegovih prebivalcev in obiskovalcev.

Tatjana Zupančič

Prejšen članekNovo mesto v prihodnjih letih: sodobno in kozmopolitsko mesto
Naslednji članekSpoznavanje očarljive Slovenije, ki ponuja neskončno veliko malih čudovitosti

1 komentar

  1. Ko sem danes zjutraj brskala po internetu, sem prišla do prvega jurjevanja v Črnomlju. Spomin mi je prišel nazaj v leto 1964. Takoj sem šla v album in poiskala edine dve slike, katere imam od tega dogodka. Vesela sem, da sem bila na tem nastopu z Viniško plesno gripo. Ne dolgo po tem me je pot odpeljala v Kanado in nisem nikoli več bila na Jurjevanju v Črnomlju. Rada bi pa omenila, da imamo tudi vTorontu Belokranjski banket “jurjevanje” ( ne sedaj zaradi covida) kjer se dobimo belokranjci in skupaj proslavimo SV. Jurija. Z veseljem gledamo mladino, katera nam predstavi belokranjske plese v pristnih belokranjskih narodnih nošah. Starejši obujamo spomine na šege in navade iz naših mladih let. Vesela sem, da ta običaj še vedno dobro uspeva. Zavedna Belokranjka Ivanka iz Zilj

Dodaj odgovor za Ivanka Jakopin Prekliči sporočilo

Please enter your comment!
Please enter your name here