Vroč košček kruha s hrustljavo skorjo, potem ko se je ravnokar spekel v krušni peči, ki se v ustih lepo stopi in od ugodja prebudi vse brbončice. Ni treba, da je to le spomin na naše babice, ki so pred desetletji pekle kruh na tradicionalni način. Marija Končan to počne še danes, svoje znanje pa deli med tiste, ki z veseljem zagrizejo v hrustljavi in domači hlebec.
Gospodinjo najdete sredi razgibanih gričev Polhograjskega hribovja, kjer si je na svoji samotni kmetiji uredila prostor za kuharsko ustvarjanje. Marija Končan še vedno peče kruh na star, tradicionalen način v lončeni peči. Mojstrica peke nas gostoljubno sprejme v topli izbi s pečjo, kjer z njo zamesimo svoj hlebček. To je tečaj, namenjen tudi tistim, ki nimajo kuharskega predznanja, saj je Marija Končan odlična učiteljica, ki spretno krmari med bogatim znanjem in prenašanjem le tega na mlajše generacije. Navduši nas s svojim širokim nasmehom in srčnostjo, njena navodila glede peke pa se na prvi pogled slišijo precej preprosto.
“Za dober kruh potrebujemo moko, vodo, kvas, sol in veliko ljubezni – slednja je pika na i vsakega kuharja.” Seveda sledijo še drugi triki, kot je recimo ta, da soli ne smemo potresti po kvasu, saj potem uničimo kvasovke in kruh ne bo vzhajal. Kruh zamesimo in ga gnetemo toliko časa, dokler testo ni lepo elastično. Nato ga lepo pokritega pustimo v pletenih košarah, da vzhaja eno uro. Ko je pripravljen, da gre v vročo peč, Marija Končan na vrhu zareže vanj in premaže z jajčkem, da bo lepo porumenel.
“Če zadiši čez dimnik in ta vonj odnese vse tja do sosedov, potem vem, da bo kruh dober,” se pošali Marija Končan. Kruh peče dvakrat ali trikrat na teden. Ni lepšega, ko zadiši po sveže pečenem kruhu. Svoje znanje zato predaja med mlade, ki jim zaupa trike, da si lahko svoj hlebec spečejo tudi doma v električni peči.
Suzana Kozel
