Turistično in kulturno društvo Celje je v letu 2021 dopolnilo 150 let svojega delovanja. Skupaj z več celjskimi kulturnimi inštitucijami ter ob podpori Mestne občine Celje smo pripravili pregledno razstavo in katalog, kjer je kronološko predstavljena vloga društva v mestu ob Savinji ter njegovi projekti, ki so v Celju pripomogli k razvoju turističnih dejavnosti in turizma.
‘Lepo mesto – 150 let Turističnega in kulturnega društva Celje’ je naslov nove številke društvenega časopisa Lepo mesto, ki je tudi katalog razstave ob jubileju društva. Razstava je bila do konca februarja na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Celju.
Ustanovitev Olepševalnega društva Celje (Verschönungsverein Cilli) v letu 1871 je tudi začetek organiziranega delovanja mesta na področju turizma. Takrat so se v društvu zbrali vidnejši mestni trgovci in obrtniki, ki so verjeli, da bo lepo urejeno okolje v mesto pritegnilo več obiskovalcev. Odkupili so zemljišče ob Savinji in na njem zasadili mestni park s cvetličnimi gredicami in drevoredi, s sprehajalnimi potmi, ki so vodile do razgledišč nad mestom. Podpirali so odpiranje kopališč ob Savinji, med drugim so dosegli prepoved pranja in razobešanja perila ob reki, da bi polepšali videz celjske promenade. Izvedli so prve obnovitve Starega gradu ter organizirali številne prireditve, koncerte, tombole in plese. Statistike s konca 19. stoletja povedo, da je Celje letno obiskalo okoli 4.500 tujcev, ki so se v njem zadržali povprečno en teden.
Po velikih spremembah, ki so naš prostor zaznamovale po koncu prve svetovne vojne (razpad Avstro-ogrske, odhod ‘nemškega’ prebivalstva iz mesta), so Celjani nadaljevali delo v Olepševalnem in tujskoprometnem društvu. Mestni park so povečali, v njem so zgradili vodomete, vremensko hišico, teniško in otroško igrišče (ki je pozimi postalo drsališče) in smučarsko skakalnico. Zgradili so rastlinjak, v katerem so prezimovali eksotične rastline in gojili različne sadike okrasnega cvetja za prodajo. Pripravljali so različne turistične brošure, vodiče, razglednice in leta 1926 odprli prvo mestno tujsko-prometno pisarno, pozneje so jo preselili v novi Putnikov paviljon. Celje je bilo leta 1936 uradno razglašeno za turistično mesto, D+društvo pa se je angažiralo pri ureditvi novega (največjega) kopališča na Savinji. Načrte jim je prekrižalo onesnaženje reke zaradi industrijskih izpustov iz Šoštanja in Liboj.
Takoj po koncu druge svetovne vojne so se člani društva angažirali pri sanaciji vojne škode na Starem gradu in ga že leta 1949 prevzeli v upravljanje. Tako je bilo jedro delovanja Turističnega društva Celje vse do začetka milenija usmerjeno v obnovo te največje celjske turistične znamenitosti. Utrdili so Friderikov stolp in grajske zidove, nad prepadno steno so zgradili grajsko restavracijo ter po več letih vztrajnih sanacijskih del izvedli tudi asfaltiranje ceste do Starega gradu. Na gradu so se vrstile gledališke predstave (Celjski grofje, Herman Celjski, Pod svobodnim soncem …), koncerti in druge prireditve. Leta 1979 so zabeležili rekordnih 167.000 obiskovalcev, s čimer je Stari grad postal najbolj obiskana turistična točka v državi. Poleg tega je društvo še naprej izvajalo turistično promocijsko dejavnost: vodili so turistično pisarno, izdajali turistične publikacije in izvajali vodniško službo. Organizirali so izlete, razstave in prireditve, od leta 1961 so redno izdajali društveni časopis Lepo mesto. Skrbeli so za urejeno okolje, kar so nadgradili z akcijo podeljevanja priznanj zlata vrtnica najzaslužnejšim meščanom, projekt, ki ga izvajajo še danes.
Naše društvo deluje v lastnih prostorih, v prvem nadstropju Kvartirne hiše, v samem centru Celja. V Galeriji Kvartirna hiša vsako leto pripravimo okoli deset umetniških razstav domačih in tujih avtorjev. Med bolj izpostavljenimi projekti sta razstavišče Celjska zgodba, v okviru katerega nastajajo celo postavne figure znamenitih Celjank in Celjanov, ter Čajanka Sofije Hess, animacijski prikaz življenja meščanke v 19. stoletju, ki je namenjen turističnim skupinam. Večina aktivnih članov deluje še v naši Srednjeveški skupini Celjani, ki zvaja različne animacijske uprizoritve na tematiko srednjega veka in Celjskih grofov, še posebno pa smo ponosni na lastno kostumografijo in kulinarično poustvarjanje.
Besedilo: Matija Golner, Turistično in kulturno društvo Celje
Fotografije: Muzej novejše zgodovine Celje
