Dejana Baša – dobitnica plakete Državnega sveta RS najzaslužnejšim društvenim delavcem – prostovoljcem

1
1466

Dejana Baša je dolgoletna prostovoljka na društveni ravni, aktivna na različnih področjih civilne družbe. S svojim entuziazmom, jasno vizijo in afiniteto do razvoja turizma – tako v mestu kot na podeželju – je veliko prispevala k razvoju turizma na Goriškem. Po različnih projektih in odmevnih prireditvah pa ni znana samo na Goriškem, pač pa tudi v ostalih delih Slovenije.

Moto naše nagrajenke Dejane Baša je povezovanje (Fotografija: Leo Caharija)

»Moram reči, da sem v turizmu že od leta 1993 in vsakokrat me navdušujejo nove zgodbe, nove ideje, ki jih potem tudi uresničim. Vedno imam okoli sebe veliko sodelavcev oziroma prostovoljcev, s katerimi razvijamo določene produkte. Vedno delam z ljudmi in moj cilj je povezovanje,« odgovarja na vprašanje, kaj jo v turizmu tako navdušuje, da mu je zvesta že tri desetletja. Prav toliko let je že posvetila Turistični zvezi Nova Gorica, kjer se še vedno osredotoča na ljudi in okolje. Njen moto je ‘s skupnimi moči in povezovanjem do uspehov’.

Izpeljala je že številne projekte, ki so v tem prostoru pustili trajen pečat. Kot strokovna delavka v turizmu in dolgoletna občinska svetnica je znala vedno strogo ločiti profesionalno delo od prostovoljstva. Ves ta čas je bila pobudnica pri ustanavljanju turističnih društev, ki jim še vedno nudi strokovno pomoč pri njihovem delovanju. Je ena izmed ustanoviteljic Turističnega društva Prvačina, v katerem je bila vrsto let aktivna članica, dala pa je tudi idejno zasnovo za Praznik breskev.

Kdo ve, kdaj in ali sploh, bi bila brez njenega srčnega in aktivnega pristopa obnovljena vasica Tabor nad Dornberkom, izoblikovana Vipavska vinska cesta, zgrajena pešpot od Lijaka do Sekulaka, ki je povezala pet vasi. Bi se ljudje brez njenih prizadevanj sploh združili in enotno nastopili na odmevnem Festivalu vina in oljčnega olja v Šempasu? »Organizirala sem 14. festivalov avtohtonih sort vina in si tako prizadevala, da postanejo prepoznavne ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v tujini. Pozneje smo dodali še oljčna olja. To je postal mednarodno prepoznavni dogodek.« Na vprašanje, katero je njeno najljubše vino, brez daljšega pomišljanja odgovori: »Rebula.«

Zanjo je najboljše oljčno olje tisti, ki ima bogato aromo in uravnoteženo grenkobo in pikantnost (Fotografija: osebni arhiv)

Je tudi ocenjevalka oljčnega olja in na prostovoljni osnovi aktivno sodeluje pri njegovem ocenjevanju. »Od leta 2016 sem tudi ocenjevalka senzoričnih oljčnih olj. Zame je najboljše oljčno olje tisto, ki ima bogato aromo in uravnovešeno grenkobo in pikantnost,« je povedala in dodala, da olja ne ločuje po regijah, pač pa po kakovosti. »Slovenska olja so zelo kvalitetna in so v zadnjih letih prejela več prestižnih nagrad, in to ne samo v evropskem, pač pa v svetovnem merilu.«

Kot sommelierka si prizadeva za prepoznavnost avtohtonih slovenskih sort. »Sommelierka sem od leta 2003 in končala sem vse tri stopnje sommmelierstva. Za to sem se odločila, ker sem na področju turizma veliko delala z vinarji in sem želela razumeti vino. Samo tako sem lahko več delala na promociji in prepoznavnosti vina,« je dala vedeti, da je človek, ki ne mara površnosti, pač pa se poglobi v vsako zadevo. Njene aktivnosti na področju enogastronomije so prepoznali tudi v Evropskem vinskem viteškem redu in jo povabili medse.

Kot sommelierka si prizadeva za prepoznavnost avtohtonih slovenskih sort ( Fotografija: osebni arhiv)

Leta 2005 je bila pobudnica za ustanovitev društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, ki ga je uspešno vodila kar osem let. Pod njenim vodstvom je društvo prijelo številne prestižne nagrade: Murkovo listino, nagrado Mestne občine Nova Gorica, sama pa je postala osebnost Primorske za november 2009.

Bila je tudi pobudnica za ustanovitev društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink ( Fotografija: osebni arhiv).

»Leta 2005 je prišla pobuda gospoda Martelanca (upokojeni diplomat Ivan Martelanc, op. p), da bi postavili spominsko ploščo za aleksandrinke, ki so živele v Egiptu. Ustanovili smo Društvo za ohranjanje dediščine aleksandrink, v katerem sem bila predsednica. V to smo vložili ogromno prostovoljnega dela. Trikrat smo potovali v Egipt, da smo postavili ploščo, popisali grobove in Metoda Pevca animirali, da je potem pripravil tudi film. V ta projekt je bilo vloženega ogromno dela,« je predstavila projekt, ki je zagotovo prepoznaven širom Slovenije.

Od leta 2002 do 2014 je bila članica Upravnega odbora pri Turistični zvezi Slovenije, kjer je leta 2014 zasedla položaj podpredsednice, kar je še danes. V projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna pa od leta 1994 sodeluje kot koordinatorka ocenjevanja na regijski ravni.

Polona Frelih

 

1 komentar

  1. Spoštovana Dejana!
    Iskrene čestitke za prejeto priznanje, ki je rezultat tvojega dolgoletnega uspešnega dela v turizmu. S svojo neizmerno energijo, novimi idejami, profesionalnim pristopom in poštenim odnosom si v pomoč mnogim ljudem, ki si prizadevajo za dvig kakovosti slovenskega turizma.
    Hvala ti za vse to in veliko uspehov tudi v bodoče!
    Ivan Peršolja, predsednik društva Sommelier Slovenije

PUSTI SPOROČILO