Slovenija je majhna država, vendar velik del njenega ozemlja pokriva gozd. V teh gozdovih slovenske javne šole in vrtci, ki so vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije, vsaj enkrat tedensko ali celo večkrat izvajajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Mreža gozdnih vrtcev in šol je bila ustanovljena leta 2012, in sicer z namenom sistematičnega uvajanja gozdne pedagogike v slovenske vrtce in šole. Mrežo vodi in povezuje Inštitut za gozdno pedagogiko, idejna ustanoviteljica je mag. Natalija Györek. Prvo leto je bilo v Mrežo vključenih 6 vrtcev in osnovnih šol, danes je vanjo aktivno vključenih že 159 vrtcev in 64 šol, med njimi tudi dve srednji šoli in dve osnovni šoli za otroke s posebnimi potrebami. Poimenovali smo jih gozdni vrtci in gozdne šole. V mreži izmenjujemo izkušnje, pridobivamo nova znanja, spoznavamo primere dobrih praks, se medsebojno povezujemo in spodbujamo.
Kaj pomeni naziv gozdni vrtec ali gozdna šola v Sloveniji?
Gozdni vrtci in šole otrokom omogočajo veliko bivanja v gozdu v vsakem vremenu. Gozd je najboljša in najbolj opremljena učilnica, ki se vseskozi spreminja in jim nudi številne gibalno čutne izkušnje. Raznolikost letnih časov, pestrost dreves, podrasti, cvetlic, drobnih in malo večjih živali, vse to je v gozdu lahko sredstvo za učenje in spoznavanje, ki nas popelje v svet čutnih zaznav in doživljanja. Vse, kar ponuja gozd, otroci uporabijo na sebi lasten ustvarjalni način.
Vendar se gozdni vrtci in šole ne nanašajo samo na prostor, kjer potekajo dejavnosti. Biti ‘gozdni pedagog’ pomeni odstop od današnje standardizirane vzgoje in poučevanja otrok ter upoštevanje potreb odraščajočih otrok. Gozdni vzgojitelji in učitelji iščejo pot nazaj k naravi, k večji svobodi gibanja in razmišljanja, ki smo ga včasih že poznali, a ga je izrinil sodoben način življenja. Odprtega uma in z nekaj iznajdljivosti zlahka dosegajo izobraževalne cilje, ki sledijo kurikulumu za vrtce in šole. To je poučevanje, ki s sabo prinaša nove priložnosti, več avtonomije, vseživljenjsko učenje, raziskovanje, odkrivanje bogastva virov, samozavest, samozaupanje, ustvarjalnost in pozitivno učno klimo.
Šole in vrtci v gozdni pouk ne vključujejo samo naravoslovnih vsebin, ampak je gozd osnovni vir idej in učilnica za vse predmete učnih načrtov. Preprosto povedano, v gozdu se učimo matematiko, slovenski in tuje jezike, telovadimo, rišemo, pišemo pesmi in ustvarjamo umetnine iz naravnih materialov. Pri tem s sabo ne nosimo tradicionalnih učnih pripomočkov, ampak razvijamo metode dela s pomočjo naravnih materialov, ki jih najdemo v gozdu. Kar nekaj šol in vrtcev je v sodelovanju z lastniki gozdov ‘posvojilo’ del gozda, ki je postal njihova tedenska učilnica, ostali so ‘gozdni potepini’, ki raziskujejo vedno nova gozdna področja.
Poleg poučevanja različnih vsebin nas zanima vpliv narave na razvoj otrok in tudi njihovih vrednot. Pri tem sodelujemo s strokovnjaki s področja nevroznanosti in kineziologije. V zadnjih letih smo namreč iz otrokovega razvoja popolnoma črtali naravna okolja, kar se že odraža na področju razvojnih in učnih težav. Gozdni pedagogi opažajo, da so otroci v gozdu bolj umirjeni in motivirani za učenje. Gozd kot okolje pravzaprav nudi naravni terapevtski načrt, ki vpliva na celostno zdravje. Na osnovi opažanj in refleksij učiteljev smo ugotovili, da imajo otroci, ki redno obiskujejo gozd, bolje razvite motorične veščine in so manj bolni. Gozd spodbuja socialne interakcije med otroki, sposobnost opazovanja se krepi, zmanjšuje pa se vpliv vsakodnevnih življenjskih stresnih situacij v otrokovem življenju.
Kako smo organizirani?
Vsaka šola oziroma vrtec, ki pristopi k Mreži gozdnih vrtcev in šol, ovrednoti koncept gozdne pedagogike, ki ga bodo izvajali na letni ravni, in ga vsako leto dopolni. Krajše vsebine konceptov so objavljene na portfelju gozdnih šol in vrtcev na spletni strani Inštituta za gozdno pedagogiko in spletnih straneh vrtcev in šol, vključenih v mrežo. Ideje, izkušnje, primere dobrih praks izmenjujemo na vsakoletnih srečanjih članov Mreže gozdnih vrtcev in šol, družabnih omrežjih in spletnih straneh. Znotraj šol in vrtcev so ustanovljene delovne skupine za izvajanje gozdnega pouka, ki strokovno razvijajo področje in strateško načrtujejo predvidene aktivnosti. Pomembno je, da je zagotovljeno dobro informiranje staršev in sodelovanje z lokalno skupnostjo.
Zanimanje za delovanje Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije narašča, pri tem učitelji in vzgojitelji, ki so vključeni v mrežo, aktivno prenašajo številna znanja in izkušnje svojim kolegom ter motivirajo tudi ostale, ki imajo do takega načina pouka še določene zadržke. Ocenjujemo, da več kot 6000 slovenskih otrok tedensko enkrat ali večkrat izvede pouk v gozdu. V izobraževanja, ki jih organizira Inštitut za gozdno pedagogiko, je bilo do sedaj vključenih 4000 pedagoških delavcev iz Slovenije in tujine.
Naši gozdni vrtci in šole sledijo idejam gozdne pedagogike in hkrati utrjujejo svoj inovativni način koncepta gozdnih vrtcev in šol, ki je bil v letu 2019 v mednarodnem merilu prepoznan in uvrščen med deset najboljših praks s področja gozdne pedagogike. Izbor je potekal v okviru Mednarodne zveze gozdarskih organizacij (IUFRO International Union of Forest Research Organizations), Univerze v Helsinkih in Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (UN FAO United Nation Food and Agriculture Organizaötion).
Učitelji in vzgojitelji, ki delujejo v mreži, vlagajo veliko napora v izkušnje in doživljanja, pri tem pa gozd nastopi z nenaporno, pristno, nevsiljivo podobo, ki pozitivno spodbuja številne razvojne lastnosti otrok. Vsak otrok in tudi odrasli bo v gozdu našel nekaj zase, kar mu bo ustrezalo. Gozdna pedagogika je namenjena vsem otrokom in je primerna za vse, ne glede na njihov značaj in navade. Če vprašamo otroke, bodo vedno izbrali gozd!
Zato vabljeni, da se nam pridružite!
Besedilo: Natalija Györek, Inštitut za gozdno pedagogiko
Fotografije: Arhiv Turistične zveze Slovenije
