Na kaj pomislim ob besedi prostovoljstvo?

0
259

Zame osebno je to suverena odločitev posameznika, da del svojega prostega časa in energije nameni nečemu, kar je zanj pomembno, potrebno ali koristno. Ne govorimo o finančni koristi, temveč o občutku, ki se porodi, ko se zavemo, da smo naredili nekaj dobrega zase, za drugega ali skupnost. Ljudje smo socialna bitja, ki globoko v sebi čutijo potrebo po druženju, povezovanju, sodelovanju in ustvarjanju. Prostovoljstvo je odraz ljubezni do sebe in sočloveka, do narave in kulture. Je priložnost, da spoznamo sebe in druge ljudi in se obkrožimo s tistimi, ki imajo enake cilje. To nam daje prepričanje, da smo vredni, koristni, potrebni, in nas brez pričakovanega plačila bogati in krepi. Je tudi odgovornost, ki spi globoko v naših dušah, da spoštujemo pravice, dostojanstvo in kulturo drugih. Je potreba, da smo ustvarjalni del družbe. Na ta način lahko skupnosti, v kateri živimo, prispevamo delček svojih sposobnosti, znanja ali izkušenj. Lahko razvijamo sebe ali skupaj iščemo odgovore in rešitve na skupna pomembna vprašanja. Tako lahko pripomoremo k spremembam in napredku okolja, v katerem živimo. Povezujemo se s skupnostjo, z njenimi izzivi in rešitvami. Prostovoljstvo je vedno stvar osebne izbire. Pogosto je tudi most med osamljenostjo in aktivnim vključevanjem v človeško družbo. Priložnosti za vključitev v mnoge različne oblike prostovoljstva je veliko. Področja prostovoljskega dela so raznovrstna: socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, mladi, kultura, medkulturno in mednarodno sodelovanje, šport, turizem, zdravje, trajnostni razvoj, okolje, rekreacija … Odzvati se moramo le notranjemu klicu in poiskati primerno področje zase ter se odločiti, da bomo kot prostovoljec vztrajali in delovali po najboljših močeh.

V Sloveniji več kot 300.000 prostovoljcev

Prostovoljstvo ima velik pomen za skupnost, ker izboljšuje kakovost življenja v družbi, zastopa in zagovarja interese ogroženih posameznikov in skupin ter ima velik vpliv na razvoj in prihodnost družbe.

Prostovoljstvo kot oblika pomoči posameznikom in skupinam je staro, kolikor je star človeški rod. Vedno so obstajale potrebe po vzajemni pomoči in sodelovanju, ki je omogočalo preživetje. Tudi v današnjem času je prostovoljstvo nepogrešljiva oblika družbene interakcije. Nastale so mnoge organizacije za širjenje in razvijanje prostovoljstva. Osrednja organizacija, ki koordinira Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, je Slovenska filantropija. Vsako leto se v različne prostovoljske aktivnosti v Sloveniji vključi več kot 300.000 posameznikov. Podatki o številu prostovoljcev in o opravljenih brezplačnih urah prostovoljcev v Sloveniji vsako leto naraščajo.

Odziv prostovoljskih organizacij in prostovoljcev za lajšanje socialnih in zdravstvenih stisk je sedaj, v času pandemije covida-19, izjemno pomemben. Pomoč potrebujejo tudi posamezniki, ki običajno ne spadajo med prejemnike pomoči humanitarnih in drugih organizacij. Mnogi ljudje so potisnjeni v kot, nemočni in osamljeni, predani stiskam in strahu pred negotovostjo jutrišnjega dne. Prav tako pa vsaka takšna situacija povzroči aktivacijo novih prostovoljcev, ki želijo pomagati in se pridružijo prostovoljskim organizacijam.

    1. decembra 1985 je Organizacija združenih narodov na 40. zasedanju generalne skupščine razglasila 5. december za mednarodni dan prostovoljstva. Ta omogoča organizacijam, ki v svoje programe vključujejo prostovoljce/-ke, ter posameznim prostovoljcem/-kam, da pokažejo javnosti, kako so s svojim prostovoljskim delom na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni pripomogli k doseganju razvojnih ciljev tega tisočletja, ki so: izkoreniniti skrajno revščino, doseči univerzalno osnovnošolsko izobrazbo, zagotoviti enakost med spoloma in omogočiti večji vpliv žensk, zmanjšati smrtnost otrok, izboljšati zdravje mater, boriti se proti HIV/AIDS, malariji in drugim boleznim, zagotoviti okoljsko trajnost, razviti globalno partnerstvo za razvoj.
Odličen primer prostovoljske organizacije v Sloveniji je Turistična zveza Slovenije, saj njeni člani pogosto postanejo vodilno gibalo dogajanja na podeželju.

TZS kot odličen primer prostovoljske organizacije

Ko se odločamo, katera oblika prostovoljstva nam najbolje ustreza in kam se želimo vključiti, se najprej vprašamo, kaj je tisto v domačem okolju ali tujini, kar nas vznemirja, nas kliče k posredovanju in v nas vzbuja čustveni odziv. V dobi moderne IKT se lahko povežemo s podobno mislečimi z vsega sveta. Pomembni so naši talenti in veščine, ki jih lahko podelimo z drugimi in bi lahko koristili uveljavljanju sprememb v družbi. Prostovoljci so po navadi zaposleni ljudje z družinami in mnogimi drugimi obveznostmi, zato je pomembno, da preverimo, koliko časa smo pripravljeni vložiti v svoje novo delovanje, ne da bi bili zato prikrajšani drugi deli našega življenja. Lahko poiščemo organizacije, društva, klube ali druge primerne oblike v svoji lokalni skupnosti ali se povežemo prek interneta in se pridružimo mednarodni skupini ter pričnemo delovati kot prostovoljec. Že majhna dejanja sosedske pomoči ali spodbudna beseda neznancu v stiski pomeni spremembo na bolje.

Odličen primer prostovoljske organizacije v Sloveniji je Turistična zveza Slovenije, ki združuje več kot 600 turističnih društev iz vse Slovenije. Vanje so vključeni ljudje, ki že vrsto let delujejo v svojih okoljih in odkrivajo vedno nove načine, kako polepšati, obogatiti, predstaviti ali ponuditi svoje običaje, veščine, zgodbe, domačije tistim, ki jih obiščejo, da bi se kar najbolje počutili pri njih. Nešteto ur preteče, ko člani snujejo in oblikujejo vedno nove ideje, rešitve, ob katerih rastejo sami, društva in vsa skupnost. Pogosto postanejo vodilno gibalo dogajanj predvsem na podeželju, zato predstavljajo nepogrešljiv temelj za razvoj trajnostnega, ljudem in naravi prijaznega vzdržnega turizma ter dobrega počutja domačinov in obiskovalcev. Kajti še vedno neizpodbitno drži: Turizem smo ljudje!

Marija Imperl

Društvo za trajnostni razvoj in osebnostno rast – Institut Treelogy

Marija Imperl. Fotografija: osebni arhiv

PUSTI SPOROČILO