Jeseni nas popoldnevi in zaključki tednov vabijo v našo radeljsko okolico, kjer od vsepovsod gledajo bregovi, porasli in sedaj še tako privlačno pobarvani. Tukaj se je zarisal naš kraj Radlje ob Dravi s svojimi zaselki tja do reke Drave, ki leno vijuga mimo vasi, saj so se Radlje odmaknile v začrtano dolino, zaokroženo s polji. Tako zavarovan se zdi naš kraj, obdan na eni strani s Pohorjem, kjer od daleč kažejo hrbet Kope in na nasprotni strani Kozjak z raztresenimi kmetijami vse tja do vrha Kapunarja. Žled in vetrolom sta prizadela poraslost, tako je sedaj med golotami, kjer so polomljena drevesa že zamenjali z mladimi zasaditvami, še mogoče videti prave čistine, z rdečimi strehami, kjer žive kmetje, domačini.
Na vse strani nas vodijo gozdne poti ter mnoge stezice z bližnjicami, pa regionalna cesta čez Radelpas, Evropska pešpot z oznako E6 ter vrisana planinska pot prek Kapunarja. Stranski, porasli robovi pa tudi vabijo s svojimi potmi, med katerimi je tudi pionirska učna pot za občane in obiskovalce od blizu in daleč.
Že leta 1998 smo dobili Gozdno in zgodovinsko učno pot – Stari grad Radlje ob Dravi. Zasnovala jo je strokovnjakinja gozdarstva Jerneja Čoderl s sodelavci in jo podarila krajanom v veselje in za odkrivanje učenosti narave, skrivnosti gozda, njenih prebivalcev ter dotika zgodovine, ki se kar zrcali z grajskega hriba v dolino. Pot je opremljena z mnogimi informativnimi tablami o skrivnostih gozdne rasti in vodi vse do razvalin Starega gradu in na drugo stran prek Perkolice in Hude luknje. Od tam gre nazaj v dolino, kjer se bohoti najstarejša hiša v Radljah – Rosenhof, ob njej pa še starejše gospodarsko poslopje. Na poti se res nadihaš svežine, sedaj pa še uživaš na jesenski preprogi odpadlega listja in se poučiš o resnicah, ki nam jih podarja gozd. Ob njej je z ovirami opremljena še trim steza z možnostjo razgibanja.
Ob izviru naše zgodovinske preteklosti – marenberške preteklosti (staro ime Radelj ob Dravi – Marenberg) ter na robu ostankov marenberškega gradu stoji Zeleno okno, delo TD Radlje, ki nudi prav poseben pogled na naš kraj, po naši dolini in tudi k sosedom. Obiskujejo ga številni prebivalci in obiskovalci od blizu in daleč in je dodatna točka učne poti.
»Pa gremo k Zelenemu oknu,« je mogoče slišati med mimobežnimi znanci in obiskovalci, ki so vzeli učno pot za svojo.
Ob pogledu z Zelenega okna se v dolini razteza Radeljsko polje, ki ga v rodnem času, tja do jeseni, krasi zelena zasaditev hmelja. Leto 1903 je letnica, ki označuje prvo posaditev v tedanjem Marenbergu. Na koncu polja se pokrajina prevesi v gozdnati rob, ki se zaključi ob reki Dravi. Tam je v prejšnjem stoletju domoval gluhonemi posebnež kraja, ljubitelj ‘pup’, ki so ga poimenovali Pupenludl, saj je svoje punčke poosebil, jih hranil, oblačil, jim bral mašo v narejeni cerkvici in jih celo pokopaval. Živel je sam, vaščani so ga oskrbovali, otroci pa so se ga bali. Ne, to niso izmišljotine, kajti ljudje so ga res vzeli za svojega in njegovo domovanje je bilo dolgo privlačna točka dravske pešpoti za nedeljske sprehode. Njegova usoda je bila žalostna, saj ga je vzela vojna, ko zavojevalci niso želeli ‘manj vrednih, zaznamovanih’ ljudi, tako je za njim izginila vsaka sled. Takrat je bila to čudovita pešpot, ki jo je krasila poraslost z vresjem z izrazito rdečo barvo, obsijano s soncem. Oplajal jo je vonj cvetočih ciklam, vse dokler hidroelektrarna Vuhred ni uničila domačnosti.
Tam so krajani vasi Dobrava med zaraslimi drevesi in grmovjem zarisali Vodno učno pot Dobrava. Ob Dravi in na Dravi – z visečim mostom – je speljana in oblikovana z vsebino, ki je nastala na podlagi doktorske disertacije domačinke, diplomantke Filozofske fakultete Maribor, pod mentorstvo prof. Ane Volk. Na zanimivo izoblikovani poti se lahko poučimo o vseh sferah, ki nam jih podarja narava: skrbi za vodo z odkritimi vodnjaki, drevesnimi in živalskimi vrstami, sestavo tal, energijo reke Drave …
Vodna učna pot se zaključi ob ribniku Reš ter prvem naravnem kopališču ob Dravi. Res nas obogati, izobražuje in na koncu tudi omogoči oddih, ko lahko še kreneš po polju v oskrbi tamkajšnjih kmetij z domačini. Pot se lahko nadaljuje po kolesarski poti ob reki, ki je pravo pribežališče krajanov in obiskovalcev doline, predvsem v teh časih, ko se želimo brez ovir nadihati svežega in bolj prijetnega zraka.
Nameščene so tudi table, ki ozaveščajo o čebelah, teh drobcenih, pridnih, organiziranih, nepogrešljivih žuželkah, ki so osnova vsega rastja in plemenitijo naše bivanje. Tako nas skozi naš kraj popelje Čebelarska pot, s katero je Društvo čebelarjev še bolj ovrednotilo in prikazalo pomen čebele in zdravega učinka medu.
Morda si mislimo, da bi nas morala voditi od čebelnjaka do čebelnjaka? Si, pa vendar čebele zaslužijo svoj mir, zato ta prikaz z obstoječimi tablami po čebelji poti skozi Radlje, kjer se ob prebranem lahko veliko naučimo in izvemo. Pot pelje mimo vrtov in ocvetličenih hiš tja do vrtca in osnovne šole, kjer mladež črpa znanje. Spoznava se z mnogimi skrivnostmi, ki jih laik komaj dojame, pa čeprav si še kako rad namaže kruh z medom ob priporočenem zdravem zajtrku.
Za daljše pohajkovanje je primerna Rekreacijska pot okoli Radelj, ki je dolga dobrih 12 km. Celotno občino pa zaobjame Pot po mejah občine, ki jo je leta 2018 slavnostno odprlo Planinsko društvo Radlje.
Takšne in drugačne poti nam dajejo polno novih spoznanj, saj so temu tudi namenjene, tako kot Zeleno okno Turističnega društva Radlje. To je ta pogled v daljavo, čeprav brez prijetnih bližin ne gre, da res spoznavamo sebe v objemu časa, znamo občudovati, iskati in ceniti okolje, prijatelje, ljudi, spoštovati sobivanje z vsem, kar nas obdaja. S tem se bogatimo in lahko smo zadovoljni z malim. To so mogoče tudi poti, na katerih se spomnimo na drobno smrečico, ki je vzklila iz semena storža drevesa, ki je, naslonjen na breg, vabil čebele in z vetrom naredil svoje.
Te poti, ki jih rišemo v čas, so delo ljudi, ki jim je mar za naravo, rastje in so primerni za čas, v katerem nam tako manjka vsega lepega, dobrega. To so darovi podeželja, ki vabijo in nas bogatijo samo s prijaznostjo in s storjenimi koraki po gozdnih ovinkih, ob šumenjih in petju v nove dni.
Vabimo vas, da obiščete naše ‘Zeleno okno’, ki se ob varstvu grofa Sigfrida in njegove Rikarde ozira daleč prek našega kraja in v daljavi išče novo, lepo ter varno prihodnost.
Besedilo: Antonija Račnik, predsednica društva
Fotografije: Turistično društvo Radlje
