Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso,
pesem vetra in vej in trave in sonca na travi,
pesem hitečih in pesem stoječih valov,
pesem srebrnih in pesem zlatih valov –
pesem potokov in pesem žit. (Duma, O. Župančič)
Župančičeva pot je pohodniška pešpot, poimenovana po Otonu Župančiču. Povezuje vas Dragatuš, kjer je pesnik preživljal otroštvo, in njegovo rojstno Vinico. Prvi pohod je bil ob 120-letnici Župančičevega rojstva, leta 1998, od tedaj poteka vsako leto 11. junija.
Pot se začne v vasi Dragatuš sredi Bele krajine, kamor je prišel pesnik kot dvoleten otrok. Kulturno-športni pohod je dolg 13 kilometrov in simbolno ponazarja pot, ki jo je v mladosti prehodil pesnik. Pot je speljana skozi slikovit kraški svet mimo Klepčevega mlina, okljukov reke Lahinje ter belokranjskih steljnikov, skozi prijetno senco gozda na Žeželj, kjer stoji Marijina romarska cerkev, k sorodnikom v Vinico.
Pohodna pot se večinoma vije po Krajinskem parku Lahinja.
Področje nizkega krasa je prepredeno s številnimi ponikalnicami, vrtačami, udornicami in jamami. Krajinski park Lahinja obsega prvih sedem kilometrov od izvira reke Lahinja in njeno okolico. Leži jugovzhodno od Dragatuša, predvsem na območju vasi Veliki Nerajec in Pusti Gradec. Arheološki najdišči Okljuk in Draga pri Pustem Gradcu sta eni najpomembnejših neolitskih in bakrenodobnih naselbin v Sloveniji, o življenju takratnih naseljencev pa pričajo mnogi predmeti, od orodja, zajemalk, posodic, sekir do gomile.
Tu sta še Klepčev mlin in žaga, cerkev Vseh svetnikov, grad, več kraških jam in pečin ter lugi, ki so še posebej zavarovani kot naravni rezervat zaradi prisotnosti redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.
Pot nas vodi do Male Lahinje. Od tega gručastega naselja nad levim bregom reke Lahinje pa do vrtačastega griča Belčji Vrh s cerkvico svete Helene, omenjene že leta 1526. Razgibana pot nas pelje skozi neravno kraško polje, med vinogradi, polji in sadovnjaki. V vasi Hrast pri Vinici stoji cerkev svetega Roka, kjer je v zvoniku s piramidasto streho eden najstarejših slovenskih zvonov z letnico 1371.
Ob poti nas pozdravita hrib Žeželj in cerkev Matere Božje, zgrajena v 17. stoletju, katere baročni oltar je obogaten z Langusovimi slikami. Po poti ob kapelicah križevega pota, ki so jih zgradili v letih 1825–1830, se odpre pogled na Vinico in Kolpo.
Ob tem pogledu je menda Župančič napisal verz v pesmi Pokopališče svete Barbare, ki se glasi: »Teh krajev ne pozabi, kdor se svetlobe njih je nasesal.«
V Vinici stoji pesnikova rojstna hiša. V spodnjih prostorih hiše, ki je zrasla na pogorišču Župančičeve domačije (pogorela je v velikem požaru leta 1888), je urejena spominska soba, v kateri sta predstavljena pesnikovo življenje in njegov literarni opus. Razstava Župančič – mojster besed predstavlja enega najpomembnejših slovenskih pesnikov ter izjemnega prevajalca in esejista, ki je bil zaprisežen Belokranjec. Na ogled sta tudi razstavi Vinica – stoletja ob reki Kolpi in Zaslužni Belokranjci.
Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti.
Ljubil sem jo. Kakor grudi deviške razgaljene
duhtele pod soncem so njene poljane razpaljene;
potapljal sem se v valove njenih žit … (Duma, O. Župančič)
Teh krajev ne pozabi, kdor se svetlobe njih je nasesal … In gotovo se boste svetlobe naužili tudi vi. Župančičeva pot je brez klancev, markirana z Župančičevo podobo in traja približno štiri ure. Obiskovalcem ponuja možnost raziskovanja naravnih lepot tega območja ob spoznavanju Župančičev poezije; združevanje narave, zgodovine in literature. Obiščite nas, Bela krajina je čarobna v vseh letnih časih.
Besedilo: Tatjana Zupančič, Turistično društvo Črnomelj
Fotografije: arhiv TD Črnomelj
Župančičeva pot: tehnični opis
- Relacija: Dragatuš–Pusti Gradec–Veliki Nerajec–Mala Lahinja–Belčji Vrh–Hrast pri Vinici–Gornji kal–Perudina–Žeželj–Vinica
- Začetek: Dragatuš
- Dostop: cesta Črnomelj–Vinica, v središču vasi Dragatuš
- Dolžina: 13 km
- Trajanje: 4 h
- Najvišja točka: Žeželj, 334 m
Težavnost: Pot je razmeroma nezahtevna, saj poteka večinoma po ravninskih travnikih in gozdovih. Malce zahtevnejši je le vzpon na Žeželj in spust z Žežlja po romarski
