Ste že slišali, da na Krvavcu razgrajajo zlovoljni in objestni pastirski škrati? Nad planino so poslali škratji urok in odtlej je na njej vse narobe. Urok je treba kajpak pregnati, saj marljivim pastirjem temeljito cefra živce in otežuje delo. K sreči za to obstaja čarobni izrek, ki ga razkrije pravljično-doživljajska Pot pastirskih škratov na Krvavcu!
Pot, ki so jo odprli v začetku letošnjega julija, obiskovalce domiselno seznanja z naravno in kulturno dediščino Krvavca, otroke pa spretno uvaja v svet pohodništva. Temelji na izvirni zgodbi iz slikanice O pastirjih in škratih s Krvavca avtorja Uroša Grilca in ilustratorja Gorazda Vahna, povezuje pa ključne identitetne elemente Krvavca: pašništvo, zdravilna zelišča in življenje v gorah. Namenjena je družinam z otroki.
Jasno določena ciljna skupina
»Ne tudi njim, ampak predvsem njim. Na začetku projekta smo jasno opredelili, komu bo pot namenjena. S tem smo naredili premik od ponudbe, ki je primerna tudi za družine z otroki, k takšni, ki je namenjena predvsem njim. Pripravili smo družinsko doživetje, kar se je izkazalo za zadetek v polno. Pokazalo se je, da družine dejansko iščejo takšno ponudbo,« razlaga Uroš Grilc iz zavoda Škrateljc, v katerem je vzniknila zamisel za pot in ki je poskrbel za njeno izvedbo. (Nosilec projekta je sicer Brunarica Sonček na Krvavcu, družba RTC Krvavec je partner pri projektu.)
Tako je bilo v dveh mesecih, dokler se vreme ni poslabšalo, na poti neverjetno živahno. »Obisk je bil impresiven, a še bolj kot številke (četudi so te pomembne, saj je to vendarle proizvod, ki je naprodaj) me veseli siceršnji odziv obiskovalcev nanjo: presenečeni in navdušeni so bili nad tem, da so lahko na Krvavcu preživeli res bogat dan,« je sogovornik vesel uspeha poti.
Domišljijsko in poučno obenem
Pot pastirskih škratov na Krvavcu se začenja na zgornji postaji gondole, pustolovščina pa pri Brunarici Sonček, kjer otroci v Škratovo beležko slovesno odtisnejo žig, ki jih zavezuje, da bodo spoštovali pastirske zapovedi o vedenju na planini. (Škratova beležka je naprodaj v Brunarici Sonček, pri blagajni spodnje postaje RTC Krvavec pa je mogoče kupiti paket, ki vključuje prevoz z gondolo in štirisedežnico Tiha dolina ter Škratovo beležko.)
»Beležka je v povezavi s pedagoško-didaktičnimi tablami na poti sestavni del celovitega doživetja poti,« pojasnjuje sogovornik. V njej so zbrane zgodbe o Krvavcu – o tem, kako je planina dobila ime po krvavih solzah užaloščenih ajdovskih deklic, o zdravilnih zeliščih in življenju pastirjev na planini … –, poleg tega pa otroci v beležki rešujejo različne naloge; z vsako izpolnjeno nalogo so čedalje bliže odrešilnemu čarobnemu izreku. S Škratovo beležko hodijo od točke do točke, kjer jih pričakajo različna doživetja, nova znanja in/ali nove naloge.
Nezahtevna krožna pot, ki se večinoma vije po pašnikih, s katerih se odpirajo lepi razgledi na slovensko visokogorje, in deloma v gozdu, je sestavljena iz trinajstih točk; najvišja je na 1638 metrih. »Del izkušnje je povsem domišljijsko doživljanje, povezano s hudobnimi krvavškimi škrati, del pa je poučen, vezan na spoznavanje gorskega sveta, življenja v gorah, pastirstva, živali, rastlin … Na poti je osemnajst lesenih skulptur, ki so masivne in taktilne, zato otroke zelo pritegnejo,« razlaga sogovornik. Doživetje dopolnjuje lokalna kulinarika s poudarkom na škratovem kosilu v hotelu Krvavec in pastirski malici v Brunarici Sonček. A vseh vsebin na poti si ne želijo razkrivati: »Želimo, da jih obiskovalci odkrijejo sami, da jih presenetijo. Tudi to je del doživetja.«
Spodbuda k branju
Pot temeljina izvirni zgodbi o pastircih Ažbetu in Lučki, ki ju pastirski škrati najprej močno prestrašijo, a jih uženeta in preženeta, v slikanici O pastirjih in škratih s Krvavca. Zgodba iz slikanice je rdeča nit doživetja poti, obenem pa na njej temelji tudi njena celovita likovna podoba, ki je še zlasti pomembna zaradi občinstva, ki ga nagovarja: otrok. Pot je sicer idealna za obisk z otroki prve triade, saj vplete v doživetje vso družino; starejši otroci jo lahko doživijo tudi sami, razlaga sogovornik.
Nekateri otroci morda najprej preberejo slikanico in se navdušijo za obisk poti, druge utegne spodbuditi k branju obisk, razmišlja Uroš Grilc: »Upam, da s potjo tudi prispevamo k razvoju bralne kulture med otroki.«
Odlični zgledi v tujini
Zamisel za Pot pastirskih škratov na Krvavcu je dolgo zorela, deloma pa je izšla iz osebnih izkušenj, pripoveduje Uroš Grilc: na družinskih počitnicah v tujih gorskih središčih, še zlasti v Avstriji, so odkrivali doživljajske pohodniške poti, ponudbo družinskih doživetij, ki otroke uvaja v svet pohodništva in jih motivira k hoji. Z Avstrijci in njihovimi vložki v takšne naložbe se niso mogli meriti, »zato smo pripravili koncept, ki ne zahteva večjih posegov v okolje, različnih igral in podobno, ampak temelji na izvirni zgodbi, ki povezuje ključne identitetne elemente Krvavca, obiskovalcem pa zagotavlja aktivno doživljanje teh elementov na različnih točkah.«
Pravljica, a s poglobljenim raziskovanjem
»Tak model interpretacije naravne in kulturne dediščine, ki ga lahko na koncu ponudimo kot celovit in tržni turistični proizvod, zahteva strokovno delo s poglobljenim raziskovanjem in veliko sodelujočih,« razlaga sogovornik. »Najprej smo morali vedeti, komu bo namenjen. Turistični proizvod, ki je namenjen vsem, ni namenjen nikomur. Iskali smo stare legende, raziskovali tradicijo pastirstva, se seznanjali z arheološkimi najdbami (na Krvavcu je namreč pomembno pastirsko najdišče iz srednjega veka), spoznavali tradicijo zeliščarstva; opravili smo veliko intervjujev z lokalnimi akterji: predstavniki krvavških pašnih skupnosti, znano zeliščarko … Tako smo lahko izluščili ključne identitetne elemente območja in dejali: Iz tega bomo ustvarili zgodbo. Novo zgodbo, v katero bodo vtkane stare, že znane.« In tak proizvod ima tudi obet dolgoročnega uspeha, je prepričan Uroš Grilc.
Poleg tega niso ničesar prepustili naključju; premišljena je bila vsaka podrobnost. Pri projektu so odlično sodelovali s številnimi lokalnimi akterji in prepričan je, da je projekt tudi zato uspešen. »Poleg tega so ga soustvarjali in ga soustvarjajo vrhunski avtorji, od ilustratorja do oblikovalke (Petra Černe Oven, op. p.) in obeh glasbenikov, Sama Kutina in Anje Kravanja, ki sta pravljico uglasbila (poleti je bilo mogoče na Krvavcu prisluhniti tudi glasbenim pravljicam in škratjim koncertom, op. p.), pa do Petra Kusa, ki je poskrbel za zvočne inštalacije.« Pri ustvarjanju posebne škratje pisave, škratorunščine, jim je bil v pomoč arheolog Šimen Peče.
Načrti za prihodnje leto
Prihodnje leto nameravajo pot programsko nadgraditi: razmišljajo o festivalu pastirskih pravljic, usposobiti nameravajo vodnike interprete za izvirno interpretacijo zgodbe in nova doživetja na poti, v že obstoječem objektu na Plaži nameravajo urediti otroški pastirski muzej. Škratova beležka, ki je zdaj na voljo v slovenskem in angleškem jeziku, bo na voljo tudi v italijanščini, nemščini in češčini.
Poleg tega si želijo Krvavec, ki je navzlic razgledni legi (tod so kot na dlani preostali, višji vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp), prijaznim potem, živahni pašni tradiciji, barvitim travnikom … predvsem priljubljeno smučarsko središče, razviti v vsaj toliko priljubljeno poletno pohodniško destinacijo; kot takšen je zdaj po krivici zapostavljen, meni Uroš Grilc. Tudi ta razvoj bo temeljil na doživljajskem konceptu, a z zgodbami za odrasle.
Pot pastirskih škratov na Krvavcu je praviloma vezana na obratovanje žičniških naprav in na poletje (in na pašno sezono, seveda!); a tudi v preostalem delu leta bo bolj kot ne neokrnjena, zato je potep po njej mogoč domala vse leto.
Mateja Gruden
