Zaščitni znak Novega mesta je okljuk reke Krke, ki je bil poseljen že v železnodobnih časih, skozi stoletja pa se je razvil v mestno središče. Novomeški Glavni trg tako velja za največji srednjeveški trg v Sloveniji, domačini pa radi dodajo, da je po prenovi tudi najlepši. Po novem je namreč po vzoru sodobnih urbanih metropol namenjen samo pešcem in kolesarjem, kar ponuja tudi izjemno kuliso za številne prireditve.
Na prenovljenem Glavnem trgu še naprej izstopajo znameniti Kettejev vodnjak, prepoznavni arkadni hodniki in granitne kocke, postavljene po vzorcu starodavnega tlakovanja iz 16. stoletja, ki so ga odkrili med arheološkimi izkopavanji v sklopu prenove. In prav arheologija je gotovo paradni konj kulturne dediščine Novega mesta, zato ni čudno, da mu pravijo tudi mesto situl. Na bogatih in svetovno znanih novomeških najdiščih so arheologi odkrili šestnajst situl – bronastih posod, velikokrat okrašenih z mitskimi prizori, ki pričajo o rojevanju evropske civilizacije v naših krajih v železni dobi. Arheološke zbirke so na ogled v bližnjem Dolenjskem muzeju, kjer med drugim hranijo tudi izjemno zbirko jantarnih izdelkov, ljubitelje novejše zgodovine pa bo gotovo pritegnila razstava, posvečena enemu najbolj znanih Novomeščanov – olimpioniku Leonu Štuklju.
V železni dobi so na območju Novega mesta živeli ustvarjalci situlske umetnosti in spretni steklarji, v novejšem času pa so mesto in njegova zelena okolica navdihovali številne likovne, literarne in druge umetnike. Slikar Božidar Jakac je mestu podaril zbirko likovnih del, upodobitev mesta in krajine, ki so na ogled v Jakčevem domu. V mestu lahko poiščete točke njegovih razgledov na vedute.
Nepogrešljiv del teh silhuet je tudi Kapitelj s stolno cerkvijo svetega Miklavža, ki se ponaša z oltarno sliko slavnega Benečana Tintoretta. Pod Kapitljem se razprostira živopisna ulica Breg, ki je nastala na obronkih srednjeveškega obzidja, vklesanega v skalo nad reko Krko.
S slikovitim vrtom nad Krko se ponaša tudi frančiškanski samostan s knjižnico iz 15. stoletja z okoli 21.000 knjigami, med katerimi so tudi izjemno dragoceni primerki. Najstarejša knjiga je stara šeststo let, najdebelejša tehta deset kilogramov, na polici pa se med drugim bohotijo tudi originali Slave vojvodine Kranjske.
V neposredni bližini sta tudi dva mestna gozdova, Ragov log in Portovald, ki sta po brvi dostopna neposredno iz mestnega jedra. Urejena sprehajališča ob reki Krki in v mestnih gozdovih, v neposredni bližini mestnega središča, vključno s čudovitim Kettejevim drevoredom, ki vodi na arheološko bogati grič Marof in ponuja veličasten pogled na novomeško veduto in Gorjance, navdušijo obiskovalce. V poletnih mesecih je reka Krka primerna tudi za kopanje in za številne druge aktivnosti.
Poleg junijskega Praznika situl vas v dolenjsko prestolnico vabijo poletni festivali, kot so festival klasične glasbe Sem glasba, sem mesto, festival Fotopub ter festival in delavnica mladih jazz glasbenikov Jazzinty. Reko, ki objema mesto, lahko na drugačen način doživite na Noči na Krki. Športni spektakel vsako leto gledalcem pripravijo tekači na polmaratonu in kolesarji na Dirki po Sloveniji, ki se tradicionalno konča s šprintom po granitnih kockah Glavnega trga, pa tudi pogumni tekmovalci prireditve Skoki v Krko, ki se v reko odrivajo s Kandijskega mostu, z enajstih metrov nad gladino. Kulinarične užitke nekajkrat na leto prinaša Odprta kuhna, novembra boste tu uživali na Dolenjskem martinovanju, zimo pa bo polepšal novomeški Veseli december.
| Predstavljamo finaliste letošnjega tekmovanja TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna, tradicionalnega tekmovanja z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja. Kako so se uvrstili posamezni kraji, o katerih boste brali oziroma berete na teh straneh, pa bo znano prihodnji mesec na Dnevih slovenskega turizma 2019 v Ljubljani na prireditvi TZS 13. novembra. |
