Za številne, ki hitijo v zatrep doline Kamniške Bistrice, da bi se vzpeli na katerega od sedel ali vrhov Kamniško-Savinjskih Alp, je dolina zgolj izhodišče za vzpon; tudi na Veliko planino, ki se razprostira nad njo.
A dolina premore toliko naravnih lepot in drugih posebnosti, da se je škoda le zapeljati skoznjo. Smaragden izvir reke Kamniške Bistrice v bližini planinskega doma, prepadne stene soteske Predaselj, pod katerimi teče reka, slap Orglice, Firštova miza …
In toliko zgodb! O Firštovi mizi ob cesti, ki vodi proti zatrepu doline (in o dolini Kamniške Bistrice) je pisal že J. V. Valvasor: »Kamniška Bistrica (Kamenska Bistrica) izvira dve milji nad mestom Kamnikom in v visokem zasneženem gorovju. Blizu izvira je narava sama ustvarila čudovit most … Pri omenjenem mostu je redkost, ki je na gori označenem bakrotisku vidna. Niže spodaj stoji namreč kamnita plošča, na kateri obedujejo deželni knezi, kadar so v Bistrici na lovu.« Domačinom se je najbolj vtisnil v spomin obisk avstrijskega nadvojvode Karla II., ki je v dolini obedoval 29. aprila leta 1564, ko je prišel sem na lov. Domačini so v spomin na njegov obisk postavili kamnito mizo, ki se je je zavoljo gosposkega obiska oprijelo ime »Firštova« (izpeljanka iz nemške besede fürst – knez). Izvirno mizo so že dolgo tega uničili, zato so se v TD Kamniška Bistrica lotili postavitve njene replike. V spomin na visoki plemiški obisk pa pripravi TD vsako leto 29. aprila ob mizi kuhanje Firštovega golaža. Ta je tudi ena kulinaričnih posebnosti blagovne znamke Okusov Kamnika oziroma Osrednje Slovenije.
Dolino sicer po skoraj vsej dolžini prečka gozdna pohodna Koželjeva pot. Izhodišče poti je v Zgornjih Stranjah, pri mostu čez Kamniško Bistrico, konec pa pri planinskem domu, ob izviru reke. Pohod po slikoviti poti, ki ves čas vodi nad reko, traja okoli tri ure v eno smer. Prečka tudi soteski Mali in Veliki Predaselj.
L. L.
