Državne ocenjevalne komisije izbora Moja dežela – znak gostoljubnosti so v poletnih mesecih prečesale Slovenijo in v različnih vremenskih razmerah prevozile kar 11 tisoč kilometrov. Ogledale so si 18 naj turističnih krajev, 8 prepoznavnih turističnih krajev, 7 vzhajajočih turističnih krajev, 10 skritih turističnih krajev, 19 zgodovinskih jeder, 29 izletniških točk, 19 kampov in glampingov ter 14 tematskih poti. Kakšni so njihovi vtisi?
Gostoljubnost tukaj je doma,
Oj, to naša je Slovenija,
Sredi gričev in dolin,
Tam naš stari mlin stoji.
Obala z milino nas je obdala,
Ljubezen in pristnost ljudi
Je vrlina prava,
Ubranost prelepih poti
Bližino med nami prebudi.
Narava biserov nam je pokazala,
Ostani taka, ti dežela zala,
Spomeniki kulture nam govorijo,
Tukaj dobri ljudje se rodijo.
(Nevenka Vidmar, članica komisije za kraje)
Marko Lavrenčič, član komisije za kraje
Vsako leto, ko se ekipe Turistične zveze Slovenije podajo na teren, se pred očmi domačinov odvije nekaj posebnega. Ocenjevalne ekipe niso zgolj skupina obiskovalcev, temveč preplet strokovnjakov, ki so ocenjevanju namenili svoj prosti čas, z različnih področij – turizma, kulture, hortikulture, trajnostnega razvoja, gostinstva in arhitekture. Prav raznolikost znanja in pogledov ustvarja občutek, da na kraj ne zrejo le oči posameznika, temveč celotna paleta izkušenj, ki se dopolnjujejo. Prav ta preplet znanja, komplementarnost, zanos in vztrajnost ekip pri ocenjevanju in svetovanju daje vero, da smo zares združeni v službi svoje domovine. Medtem ko smo potovali po Sloveniji v dežju, pri nizkih jutranjih temperaturah in tudi v dnevih, ko se je temperatura povzpela vse do 40 stopinj Celzija, smo s kolegi ocenjevalci prevozili vse kotičke Slovenije, prevalili slovenske Alpe, prevozili nižine Prekmurja ter se spustili v prelepe kraške jame. Na letošnjem natečaju je še posebno izstopala motivacija lokalnih turističnih ekip in županov, ki so vneto in iskreno poprijeli za delo. Ob tem so srkali znanje od članov naših ekip ter že načrtovali vse mogoče izboljšave svoje turistične ponudbe. Občutek je bil, da so vsi ti slovenski kraji združeni v ljubezni do domovine, kar smo lahko ocenjevalci tudi videli in začutili na terenu. Zaključim lahko z ugotovitvijo, da delo ocenjevalcev tako ni le merjenje doseženega, temveč tudi ustvarjanje poti v prihodnost – poti, po kateri Slovenija stopa kot prepoznavna, trajnostna in vedno bolj priljubljena turistična država.
Vanja Ločniškar, članica komisije za zgodovinska jedra
Kar se tiče letošnje akcije Moja dežela 2025, me je najbolj navdušila povezanost prostovoljcev in ostalih deležnikov v turizmu, ki skupaj ustvarjajo turistične produkte, zanimive in privlačne za obiskovalce. Za komisijo so se letos zelo potrudili, da so nam predstavili svoje kraje ne samo kot znamenitosti, ampak tudi z animacijo same komisije. Seveda me je navdušila tudi urejenost in cvetlična podoba krajev ter gostoljubnost vseh, ki so se nam pridružili na poti. Želela bi si, da bi bilo še več možnosti za pridobitev priznanj, ker so zame vsi letos prijavljeni kandidati zmagovalci.
Lenka Molek, vodja komisije za zgodovinska jedra
Letošnje ocenjevanje urejenosti zgodovinskih jeder je potekalo v 19 krajih, in sicer v 8 mestnih jedrih, 5 trških jedrih in 6 vaških jedrih. Razporeditev v posamezno kategorijo je včasih drugačna od prijave, saj upoštevamo poleg zgodovinskega statusa tudi sedanjo vlogo v omrežju naselij. Pri ocenjevanju zgodovinskih jeder izhajamo iz že 50 let uveljavljenih evropskih smernic, ki vračajo jedrom predvsem vlogo kakovostnega bivalnega okolja za obstoječe prebivalstvo in priseljence ter ponujajo kulturne dosežke, nastale skozi dolgo zgodovino, radovednim obiskovalcem. Ker gre za skozi čas ‘utrujeno’ območje, je nujen interdisciplinarni pristop, na področju rehabilitacije zlasti prilagoditev komunalne in prometne urejenosti sodobnim potrebam, vključujoč potrebe turistov, utrjevanje objektov za potresno varnost, dostopnost za funkcionalno ovirane in oskrbno infrastrukturo za prebivalstvo. Na področju revitalizacije so potrebni posebni programi za sodelovanje prebivalcev pri urejanju njihovega okolja, za vračanje prebivalstva, poživitev drobne trgovske, obrtne ali gostinske dejavnosti ter za povečan sprejem obiskovalcev. Pri urejanju zgodovinskih jeder je za prebivalstvo izjemno pomembno varstvo in obnova kulturne dediščine. Če gre za naselbinsko dediščino, tudi ohranjanje zgodovinske urbane morfologije, pri posameznih objektih stavbnih posebnosti. Poleg osnovnega ocenjevanja, to je urejenosti zgodovinskega jedra, pogledamo tudi prometno in informacijsko opremo, ki vodi obiskovalca k jedru in znamenitostim. Tu sta zlasti pomembni urejenost in označenost parkirišč, tudi vodenje do njih, a tudi usmerjevalne table k za turista pomembnim objektom. Pomembna je pojasnjevalna oprema, oznaka itinerarijev in opozorilo na morebitni turistični avtobus za funkcionalno ovirane ter klopi za počitek. Posebno smo pozorni na predstavitvene zapise znamenitosti, ki naj bodo kratki in zgovorni, ne pa dolgi spisi strokovnjakov; za podrobnosti morajo biti na voljo druga gradiva. Ocenjujemo tudi založenost TIC-a z informativnimi gradivi in lokalnimi izdelki, pri čemer je pomembno poglavje gostinski lokali, zlasti s posebnostmi in domačo hrano.
Napredek pri urejanju zgodovinskih jeder je v zadnjih letih izjemen, tako je konkurenca skoraj izenačena. Tako smo prepoznali tudi inovativnost in dosežke na posameznih področjih, t. i. presežke, ki bi jih priporočili tudi drugim. V Mariboru je to na primer velikopotezna ureditev Lenta v rekreativno sprehajalni prostor jedra in mesta, lice mesta z obnovljenim Sodnim stolpom in gledališkim kompleksom, pešpotjo čez Dravo ter novo funkcijo objekta ob znameniti trti, ki je posvečena zlasti njej. V Slovenj Gradcu navdušujeta stanovanjski in obrtno-trgovski program ter prometna ureditev, kar so običajno najbolj zahtevne naloge občine na tem področju. Ptuj ima izjemen mestni hotel in splošno urejeno jedro, težave se pojavljajo pri informiranju in dostopnosti jedra. V Vipavskem Križu ugaja vzorna prometna ureditev parkiranja in informacijska oprema ob številnih stanovanjskih objektih, ki jih obnavljajo in oživljajo. V Vuzenici nas je navdušila inovativna turistična infooprema, s katero so zakrili čistilno napravo, v Črneči vasi čudovita ohranjena kulturna krajina ter skupnostna obnova spomenikov, ki izpričujejo posebno, uskoško zgodovino, a tudi povezanost vasi. Seveda ne smemo pozabiti Štanjela z obnovljenim gradom in razstavno-muzejskimi predstavitvami, a žal je stanovanjski del precej pust, tudi dostop je otežen za funkcionalno ovirane. Knežak ima vaški park in nagrajenega evropskega kmeta, a vas je še precej neurejena.
Če povzamem: urejenost zgodovinskih jeder je v Sloveniji iz leta v leto boljša in dohaja tujo konkurenco tudi kot turistični cilj. Zavedati se moramo, da smo zamudniki v Evropi, ki je zgodovinska jedra urejala predvsem v obdobju od leta 1975 do 1985, torej vsaj tri desetletja pred nami. Sočasni, a fragmentarni, so bili pri nas le Piran, Maribor, Tržič in Ljubljana, in to le na področju stanovanjske prenove, ostali so orali ledino v novih, manj prijaznih razmerah. To je izjemen napor, ki ga je treba ceniti. Nekje pa se je sčasoma pozabilo na osnovne cilje urejanja zgodovinskih jeder, ki postajajo odtujeni spački ali ‘dnevne sobe’ večjih mest, kar seveda ni prav.
Jože Prah, predsednik komisije za naj pot
V letošnjem letu je bilo prijavljenih 15 tematskih poti. So zelo različne, a odlično vzdrževane. Naša naloga ni le ocenjevanje, temveč predvsem svetovanje. Komisija, ki hodi na teren, si izmenjuje izkušnje in snuje nove projekte, kar je tudi glavna tema ocenjevanja. Dogovarjamo se za skupna srečanja, na katerih bomo pripravili nadgradnje.
Na primer v občini Sežana, kjer bo naslednje leto Kosovelovo leto, bomo delali na obeh poteh skupaj z gozdno knjižnico in pripravili celoletni projekt.
Kakovost in zanimanje za poti naraščata. Lani smo na kongresu zastavili nove naloge, ki jih poskušamo nadgraditi, predvsem pri izročilnosti poti. Tudi prihodnje leto bomo s klepeti na temo naj poti poskušali pristopiti bolj izobraževalno, kot je opazno v evropskem prostoru: večji poudarek bo na doživljajskem, izobraževalnem trenutku in razgibanosti poti – primerne za družine, starostnike in vse generacije.
V Sloveniji imamo ogromno tematskih poti – okoli 700 poti oziroma 5.600 kilometrov. Veseli nas, da jih vedno manj ‘umira’, saj projekti niso več osredotočeni le na gradnjo novih, temveč na nadgradnjo obstoječih in povezovanje z drugimi projekti, kot so Transverzala, Škrateljc ali gozdne učne poti. Povezani sklopi se laže promovirajo, tujce navdušuje povezava s prostorom in lokalnimi ljudmi.
Glavni moto pri nas je, da lokalne skupnosti ostanejo lastnice poti in jih nadgrajujejo. To opažamo pri vseh ocenjenih poteh – njihove odlike so povezovanje, združevanje in ustvarjanje novega trenutka v lokalni skupnosti.
Fotografije: arhiv TZS
Naslovna fotografija: Strokovna komisija s predstavnike občine Šentjur med ogledom Ateljeja Mlin Umetnin.
