Kirurško natančno pregledovanje zemljevida Slovenije, načrtovanje optimalnih poti s kolesom po manj obljudenih poteh in odkrivanje neznanih, a čudovitih jezer, pa tudi prikupnih potokov in pomirjajočih rek … Tako so videti moji popoldnevi in konci tedna od lanske pomladi, ko je vzniknil projekt Moja jezera: obiskovanje vseh slovenskih jezer, ribnikov, bajerjev, mlak in kali, s kolesom (ali peš).
Ob bližajočem se koncu moje prve kolesarske sezone decembra pred dvema letoma sem več tisoč kilometrom želela ustvariti dom. Prostor, kjer bo kolesarjenje s treking kolesom po Sloveniji dobilo smisel, ljubitelji narave pa neskončno veliko idej za športni ali nedeljsko ležerni izlet v naravo.
Po gladini misli je zaplavala ideja s kolesom ali peš obiskati vsa slovenska jezera, ki je po treh mesecih skrbnega raziskovanja lani na prvi spomladanski dan dobila svoje zatočišče: stran www.mojajezera.si. Ta postaja spletni leksikon vseh stoječih voda, ki zdaj obsega že 492 jezer.
Koliko jezer imamo v Sloveniji?
Seznama jezer ni, najbolj uradna med neuradnimi številkami se giblje med 900 in 1300. V dobrem letu beleženja voda lahko sicer mirno rečem, da jih je zagotovo še več. Na poti sem namreč našla več deset takšnih, ki jih ni mogoče odkriti v znanih virih (Googlovi zemljevidi in knjiga Vsa slovenska jezera, 2001, avtor Peter Firbas).
Katera jezera bi poudarila kot dobro turistično prakso?
Obiskala sem številna velika in majhna, priljubljena in neznana jezera. Od skoraj 500 obiskanih jezer se je nabrala cela vrsta nepozabnih izletov, ki so pustili svoj pečat in dokazali, da so jezera središče turističnega dogajanja.
Kraške kali. Kal je oblika vode, ki je sprva nisem načrtovala uvrstiti na seznam; ko pa sem vijugala po kraških cestah in spletnih straneh, me je Kras zelo prijetno presenetil in spremenil moj načrt s številom učnih poti, speljanih okoli malih kraških koščkov vode.
Jezero Jasna. Gorenjski biser ob sotočju potokov Velike in Male Pišnice; ljubitelji narave se bodo razveselili sprehoda okoli jezera z gorskimi razgledi, otroci se bodo razveselili foto točke s Kosobrinom, ljubitelji fotografije pa bodo lovili pravi kot ob bronastem kozorogu. Ob jezeru se lahko posončimo na lesenih pomolih, se osvežimo na ležalnikih in se povzpnemo na šest metrov visoko razgledno ploščad.
Bloško jezero. Jezero v kraju Volčje pri Novi vasi sem v zadnjih nekaj letih večkrat obiskala in zdi se, da je vsakokrat bolj urejeno; leseni kipi medvedov, Hiša nasproti sonca z gostinsko ponudbo in park Idila z lesenimi skulpturami so le nekateri razlogi, da je prikupno jezero priljubljeno med družinami, ki iščejo poletno ohladitev.
Lovrenška jezera. Pravijo jim tudi barjanska okna na Pohorju. So lep primer, kako lahko z lesenimi potmi okoli malih jezer ustvarimo čudovito naravno znamenitost; dodajmo še razgledni stolp, dobro postrežbo v koči na izhodišču in zgodba je ustvarjena.
Ribnik Vrbje. Manj znani ribnik pri Žalcu odlikujejo Ponirkov informacijski center, kjer si lahko izposodimo palice za nordijsko hojo, spijemo kavico, za otroke pa je poskrbljeno z igrali in poniji. Hmeljska pot in pot ob Savinji ali srčna pot vabita na sprehod okoli ribnika, na katerem boste uživali ob galeriji lesenih skulptur in opazovanju več kot 170 vrst ptic z razgledne ploščadi.
Reško jezero. Podolgovato jezero pri Kočevski Reki je odličen primer pripovedovanja zgodb z orlom belorepcem v glavni vlogi; ob jezeru so uredili Orlovo učno pot z opazovalnicami, ki nas pouči o življenju te mogočne ptice. Pod gladino jezera živijo različne vrste rib, ki privabljajo ljubitelje ribolova. Jezero je naravni rezervat, ki postavlja orla na prvo mesto, zato je zgornji del jezera zaprt.
Jezera, ki so primerna za kopanje
Ko sem lani poleti raziskovala, katero jezero ponuja poletno ohladitev, sem bila presenečena, koliko jezerskih plaž imamo v Sloveniji. Naj predstavim šest manj znanih.
Jezero Kreda. Jezero v čudoviti dolini Radovna je znano po turkizni barvi vode. Je sicer v zasebni lasti, a je del jezera odprt za kopanje.
Jezero Rakitna. Jezero med Ljubljano in Cerknico zaznamuje edinstveno podnebje, zaradi katerega je znano kot zdraviliški kraj za ljudi z obolenjem dihal. Poletno osvežitev bo popestril sprehod po arheološki učni poti.
Klevevške toplice. Naravna toplica Klevevž v bližini Šmarjete na Dolenjskem je primerna za kopanje poleti in pozimi, saj vse leto ohranja temperaturo vode okoli 20 stopinj. V okolici toplic pod ruševinami gradu Klevevž k ogledu vabijo nekaj čudovitih slapov in lepo ohranjen mlin.
Planšarsko jezero. Jezero v obliki srca na Jezerskem s čudovito gorsko panoramo je priljubljena točka za kopalce. Okoli jezera je speljana razgibana sprehajalna pot, v gostišču pa poskrbijo za okrepčilo.
Star maln pri Vrhniki. Jezerce je dobilo ime po mlinu, ki je nekoč stal na tistem mestu, še zdaj pa v bližini vidimo mlinsko kolo. Je priljubljena točka za kopanje v poletnem času.
Jezero Črnava. Jezero v Preddvoru je dobilo ime po nekdanjem temnem gozdu. Je prijazen kraj za poletno ohladitev, prijeten pa je tudi sprehod okoli jezera.
Jezera in zmaji
Jezera v Sloveniji imajo tudi svojo domišljijsko plat, saj so številna povezana z zmaji.
O umetnem Gradiškem jezeru pri Lukovici pri Domžalah obstaja starodavna legenda o zmaju, ki je za žrtev hotel graščakovo hčer. Podpeško jezero pa se pohvali z legendo, ki pripoveduje, da pod jezerom živi velik zmaj z repom pod bližnjim hribom Sv. Ana, glavo pa pod Krimom. Nekoč so si ljudje poplave Ljubljanice razlagali s tem, da je reka poplavila takrat, ko je zmaj udaril z repom. Podpeško jezero je zelo priljubljen kraj za oddih okoliških prebivalcev, tudi za poletno kopanje.
Katero jezero je najlepše?
To vprašanje večkrat priplava na gladino, ko se z ljudmi pogovarjam o Mojih jezerih. V odgovor vedno omenim Kočevsko ali Rudniško jezero, na katerega me vežejo številni spomini iz najstniških let. Še zdaj se nenehno vračam k njemu, iščem nove mirne kotičke in motive za fotografije ob njem. Na mestu vode je bil sicer nekoč rudnik rjavega premoga, ki mu je dolgih 17 let predsedoval moj stari oče. Jezera imam zapisana v krvi.
Jezera so odsev slovenskega turizma
Po žilah pa se mi pretaka tudi turizem, ki me spremlja že vse od dodiplomskega študija. Na poti okoli jezer spoznavam različne obraze slovenskega turizma, ki pa niso vedno nasmejani. Pogosto so jezera neurejena in polna smeti ob bregovih. Nekatera so dobro označena, a zanemarjena. Številna pišejo zgodbo o neizkoriščenem turističnem potencialu in se tiho borijo za svoj prostor na turističnem zemljevidu.
Jezera imajo moč povezovati
Že ves čas, odkar raziskujem jezera, predstavljam svoja doživetja na spletni strani in v družbenih medijih. Kolesarim med jezeri, med katerimi rišem povezane linije prekrasnih kolesarskih tur. Izlet med jezeri povežem z mogočnimi gradovi, šumečimi slapovi in skrivnostnimi gozdovi. Včasih za pot vprašam mimoidoče in tako spoznavam ljudi, ki nas povezuje ljubezen do narave.
Družbena omrežja gradijo mostove. Ljudem dajejo priložnost, da se povežejo v brezmejnem virtualnem svetu in si izmenjajo ideje za izlete. Jezerom pomenijo medij za vabljive fotografije, ki povabijo na izlet na neznane kraje. Še zlasti me razveseli vsaka informacija o skritih jezerih, ki mi jo moji sledilci posredujejo na družbenih medijih, po telefonu ali elektronski pošti.
Jezera učijo o naravi in ljudeh
Ko kolesarim po neskončnih cestah in makadamskih poteh ter se s kolesom na ramenih prebijam po skoraj neprehodnih poljih, da najdem vodo, pomislim, kako neverjetno koristno in zanimivo preživljam svoje dneve. Spoznavam očarljivo Slovenijo, ki ponuja neskončno veliko malih čudovitosti.
Domači turisti moramo postati ambasadorji Slovenije in spoznavati kotičke, ki so zunaj glavnih poti. Spodbujam vse, naj bomo glasniki njenih naravnih in kulturnih znamenitosti; v govorni in pisani besedi.
V Sloveniji ni uradnega seznama jezer, kar se mi zdi velika vrzel v turizmu. Največji seznam pripravljam v projektu Moja jezera in na tem mestu nagovarjam vse vas in še zlasti ustrezne organizacije, da mi pomagate z informacijami, da skupaj zarišemo jezera na zemljevid turističnih krajev.
Moja jezera ni več zgolj projekt. Doseči cilj obiskati vsa slovenska jezera je zanimiva in vseživljenjska pot med lepimi vodami, nepozabnimi doživetji ter odkritji, ki segajo v globine jezer in življenja. Vabim vas, da pomagate svetu pokazati največje lepote Slovenije.
Kje lahko spremljate Moja jezera?
Spletni leksikon jezer nastaja na spletni strani www.mojajezera.si.
Zgodbam na poti sledite na Facebook strani @mojajezera.
Najlepše fotografije najdete na Instagramu @mancakorelc.
Za informacije o jezerih mi pišite na manca@mojajezera.si.
Manca Korelc
Naj jezera Slovenije v številkah • Najgloblje slovensko jezero: Divje jezero, Idrija, 160 m • Največje slovensko jezero: Cerkniško jezero, 25 km2 • Največje slovensko naravno jezero: Bohinjsko jezero, 4100 m v dolžino, do 1200 m v širino in do 45 m v globino |
Projekt Moja jezera v številkah* • 492 jezer • 28 zapisov v medijih (TV, radio, tiskani in spletni mediji) • 1 srčna oseba, ki jih raziskuje in spoznava s svetom * na dan 3. junija 2018 |