Na Sejmu Alpe-Adria smo do konca pripeljali že 21. mednarodni festival Več znanja za več turizma. Obisk stojnic, na katerih je 28 ekip predstavljalo Okusne zaklade, lokalne kulinarične spominke s trajnostnim pridihom, je bil kot sprehod med kulinaričnimi tradicijami Slovenije, Hrvaške, BIH in Italije.
»Ko sem se danes sprehajal med vašimi stojnicami, sem bil zelo ponosen, da smo na Turistični zvezi Slovenije z izbiro teme tako lepo ujeli rdečo nit letošnjega sejma Alpe-Adria. Osrednjo nagrado jakob je letos namreč prejel Praznik idrijskih žlikrofov, kar je lep primer kulinaričnega turizma,« je v uvodu povedal Dominik S. Černjak, predsednik Turistične zveze Slovenije.
Povedano po domače, je kulinarični turizem odkrivanje kulture določene dežele ali destinacije prek lokalne hrane in pijače oziroma kuharskih tradicij. Sprehod med stojnicami je ponudil tudi priložnost za pokušino novih kulinaričnih izdelkov.
Med je trajnosten
Daleč najbolj priljubljena sestavina, po kateri so posegali mladi kulinarični ustvarjalci, je bil med, naj je šlo za sladice ali mesne jedi. Medena gorčična omaka se je znašla v Prvem slovenskem burgerju, v katerem so še meso iz pečenice, domače zelje, skuta … Ustvarili so ga na Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana. »Načrtovala sva, da bi burger prodajala na Kul petkih, ki so za Kamnik to, kar je za Ljubljano Odprta kuhinja,« je ambiciozne načrte predstavil eden od dijakov.
V okusno ‘pomako’ so med s kislo smetano zmešali dijaki Ekonomske šole Novo mesto, Višja strokovna šola, kjer so se predstavili s ‘Pomakcami, ki vodijo v deželo pičičev’, kar je dolenjska različica pice, »ki je nastala četrt stoletja nazaj, ko je prišel v gostilno gospod, ki ni imel dovolj denarja, da bi kupil celo pico. Natakarici je rekel, naj mu da na testo samo sir,« nam je lokalno zgodbo predstavil dijak.
Na Šolskem centru Velenje, Višja strokovna šola in Šola za storitvene dejavnosti, so v Šaleške zgodbe vključili tudi prikupne Pikine medenjake. »V Vili Bianci imamo partnerje, ki bi jih v prihodnosti tudi prodajali,« je dijakinja razgrnila načrte.
Med je tudi rdeča nit tematske pešpoti, ki se začenja pri Šolskem centru Kranj, kjer imajo šolski čebelnjak, prodajajo pa tudi svoj šolski med. »Kulinarična tematska pot je naša projektna naloga, ki jo bomo predstavili tudi na maturi,« je prihodnje načrte razgrnila dijakinja Šolskega centra Kranj, Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola.
Z Radol’ško medeno marmelado sta se predstavili dijakinji Srednje turistične in gostinske šole Radovljica. Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola, se je predstavila z medenimi štruklji, ki so povezani z Lojzetom Slakom in njegovo pesmijo Čebelar. »Štruklji so tradicionalna mirnopeška pojedina. Mi smo se jih spomnili z medom,« je povedal eden od avtorjev novega kulinaričnega produkta.
Tudi penšjerin oziroma spominek Slovenske Istre, s katerim so se predstavili na Srednji ekonomsko poslovni šoli Koper, vključuje medenjake, naj bodo iz kakija, fige, refoška ali žajblja. »To so istrski okusi,« nam je na stojnici zaupala dijakinja. Na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica so se predstavili z vaflji z medom in orehi. »Dobili smo nalogo, naj predstavimo lokalno kulinarično zgodbo s trajnostnim pridihom, zato danes tudi vidimo toliko zgodb z medom,« je ocenila profesorica Tina Kešon s Srednje šole Josipa Jurčiča. Povedala je, da je na festivalu prvič in da je navdušena zlasti nad trajnostjo in druženjem.
Vino in okusi Istre
Po priljubljenosti je bilo takoj za medom vino. Na srednji šoli za gostinstvo in turizem Novo mesto so ustvarili Vitulo, zdravo sladico iz moke grozdnih pešk žametovke in modre frankinje, ki prevladujeta v cvičku, lokalnem vinu. Zdrava sladica naj bi že v kratkem postala del uradne lokalne ponudbe. Muki keks, ki ga je ustvarila ekipa Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, bodo začeli tržiti že 20. februarja, in sicer v mladinskem prenočišču Radenci, ko bo prišlo 120 gostov,« nam je zaupal dijak. Narejen je izključno iz lokalnih sestavin, moke iz Babičevega mlina, lokalnih lešnikov in slivove marmelade.
Na Ekonomski šoli Murska Sobota, Srednja šola in gimnazija so kuhali bograč in ga pospremili z okusno rujno kapljico, na Ekonomski in turistični šoli Daruvar so ustvarili Pivka in vinka, prigrizka k vinu in pivu, z vinom začinjene prigrizke pa so ponujali tudi na Obrtniški šoli Požega.
Vino bi lahko uvrstili tudi med okuse Istre, s katerimi so se predstavljali na Srednji šoli Izola, kjer so se predstavljali z grozdnim sokom, namazom iz črnih oliv, sušenimi kakiji in figovo marmelado ter solnim cvetom, ki so ga sami obrali v solinah. Vse skupaj so umestili na barčico batana, ki je značilna za slovensko Istro, saj ribiči z njo hodijo na ribolov,« je povedala dijakinja iz Izole.
Na srednji ekonomsko poslovni šoli Koper so se predstavili s sivkinim sladkornim prahom, »ki so ga na šolskem centru že nadvse uspešno prodajali, zdaj pa bi radi s svojo linijo izdelkov prodrli še v Mercator, izdelek pa bi radi razvijali dalje tudi v okviru startupa Štartaj Slovenija,« je ambiciozne načrte razgrnil dijak.
Na Gostinski šoli Opatija so ustvarili piškote v obliki cveta kamelije, ki je že 180 let simbol Opatije, in jih napolnili s tradicionalnimi istrskimi okusi od rožmarina do sivke in citrusov. Z maroni so se predstavili tudi na Hotelirsko-turistični šoli Opatija. Na Šoli za turizem in gostinstvo Pula so nas popeljali po poteh špargljev in fig, na Gostinsko-turistični šoli v Osijeku pa so ustvarili okusne praline, ki so jih začinili z pekočo papriko. Ni kaj, okusna in zanimiva kombinacija.
Čebula, česen, slive in radič
Gostje iz Zvornika v Bosni in Hercegovini so nas osvojili z doma narejenim ajvarjem ter slivami, »ki jih je zelo veliko v njihovih krajih. Iz njih delamo razne namaze ter seveda vsem znano ‘rakijo’,« nam je zaupala dijakinja s Srednješolskega centra Peter Kočič. »Tukaj sem že drugič. Navdušeni smo. Naša šola na festival prihaja že 16 let, saj smo pobrateni s šolo iz Sežane. Nocoj smo njihovi gostje. Festival je čudovit, veliko generacij je sodelovalo na njem. Otrokom je zelo všeč, saj izmenjujejo izkušnje, spoznavajo se med seboj, spoznavajo tradicije,« je bila navdušena mentorica Adrijana Slatkić.
Na šolskem centru Postojna, srednji ekonomski šoli so ustvarili postojnski meni, »saj je Postojna furmanska destinacija in je večino jedi šlo mimo nje, nič ni ostalo pri nas. Zdaj smo zbrali jedi iz okolice, šli smo spraševat starejše občane, tudi v dom za ostarele. Sestavili smo seznam jedi, ki so se največ uporabljale,« nam je zaupala dijakinja. Na srednji šoli Zagorje so se osredotočili na tradicionalno zasavsko jed perkmandeljc, ki je iz kvašenega testa in česna. »To so imeli rudarji v starih časih za malico v rudnikih. Imamo tudi lične embalaže, pod katerimi je napisan recept,« je dijakinja predstavila njihov izdelek. Višja šola Brežice se je odločila za Grajsko kulinariko, v središče katere so uvrstili domačo salamo.
Na šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj so se osredotočili na ptujski lük, »evropsko posebnost, ki se kiti z zaščiteno geografsko označbo«, skupina deklet iz Državnega izobraževalnega zavoda s slovenskim učnim jezikom Cankar-Zois-Vega iz italijanske Gorice pa je promovirala goriško rožo, ki mu na slovenski strani meje pravijo ‘sokenski regut’. Gre za radič, ki ga uporabljamo za solate, rižote in sladice, saj ima sladek okus. »Gre za zelo drago zadevo. V Italiji cena za kilogram znaša kar 30 evrov, v Sloveniji 16 evrov. V Italiji je dražji, saj gre za zaščiteno blagovno znamko. Gre za isto zadevo,« nam je zaupala dijakinja.
Pa dober tek!
Besedilo: Polona Frelih
Fotografije: Tonči Hozjan
Na naslovni fotografiji: Zmagovalna ekipa iz Šolskega centra Velenje, Višja strokovna šola in Šola za storitvene dejavnosti s predsednikom TZS Dominikom S. Černjakom in predsednikom ocenjevalne komisije Juretom Sodjo.
