Star maln

0
300

Ob vodi, zaradi vode, na prepihu med severom in jugom, vzhodom in zahodom, na križišču trgovskih in potovalnih poti je davno tega, v času argonavtov, vzniknilo naselje imenovano Nauportus.

Reka sedmerih imen je bila stoletja in tisočletja glavna prometna žila. V svojih globinah hrani pričevanja o starih časih.

Številni izviri v Retovju in Močilniku so bili s svojo skrivnostno lepoto navdih tudi največjemu slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju, rojenemu v hiši na Klancu pod Sv. Trojico.

»O, Vrhnika, blagoslovljeni kraj! Kadar leže mrak v tvoje tiho naročje, se zganejo lepe in skrivnostne sanje v Močilniku. Za velikim oltarjem v cerkvi Svete Trojice zabuči pokopano jezero; kdor leže na mrzli kamen, pod tisto strahotno lobanjo za oltarjem, sliši zamolklo pesem skritega jezera, in ko vstane, ko ugleda to čudežno vrhniško dolino in to belo nebo nad njo, se zamisli v čudno tihotne zgodbe, ki jih uho ni slišalo in oko ne videlo. Bela megla se vzdiga iz Močilnika, vijoč se, trepetajoč hrepeni proti nebu, v veličastnem kelihu prinaša zvezdam nezaslišane skrivnosti …« Ivan Cankar, Aleš iz Razora

Z eno nogo na krasu, z drugo na mehkem barju. Iz skrivnostnih razburkanih globin do mirnega toka med sanjavimi brezami in jokajočimi vrbami. Pogled na Vrhniko z vrha pečine nad Močilnikom ali z razglednega stolpa na Planini, kolesarski potep po kolovozih med polji ob Ljubljanici ali malce navkreber ob še enem pritoku Ljubljanice, ob potoku Bela proti Staremu malnu. Prav tu je tudi postojanka za pohodnike po Jakobovi poti ali pešpoti E7.

Deroča vodo pod mlinskim kolesom, Fotografija: Jure Žitko

O Starem malnu pri Vrhniki je pisal že J. V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, pred njim pa pater Martin Baucer leta 1663 v Zgodovini Norika in Furlanije. Zapisal je: »Kakih 4000 korakov od Vrhnike izvira potok, ki mu Slovani pravijo Stari maln. Teče s polnim tokom štiri, pet dni, nato za ravno toliko dni izgine pod zemljo in se mu struga popolnoma posuši.«

Izvir potoka Bela, imenovan Lintvern, je tako imenovana zaganjalka. To pomeni, da v času nizkega toka skozi izvir teče le nekaj litrov vode na sekundo. V deževnem obdobju lahko bruha večkrat na dan, v sušnem pa lahko med izbruhoma mineta tudi dva tedna in več.

»Gotovo je notri zmaj, so dejali preprosti ljudje, ki ni mogel na dan, ker je bila luknja premajhna, če pa so z drogom suvali in bezali, se je zmaj razkačil in bruhnil pene. Čeprav sem vse to imel za bajko in norčijo, sem vendarle poslal po poštarja, brž ko sem prišel na – Vrhniko … Naposled je (poštar) dodal, da je pred dvema letoma ujel zmaja, ga nesel domov in tu obesil. Visel je tri tedne …« (J. V. Valvasor, 1687)

Zmajev mladič je bila človeška ribica, ki jo v potoku Bela večkrat najdejo domačini tudi sedaj. Voda je čista, kar potrjujejo prebivalci potoka, avtohtoni raki.

 Edinstveni Lintvern je od koče Star maln oddaljen dobrih 15 minut hoje po urejeni gozdni poti.

Gre za eno izmed največjih zaganjalk na svetu. Znanstveniki preizkušajo sistem, ki bo omogočil napoved izbruha, da bo prek telefona vpogled dostopen vsem.

 Globoko v dolini potoka Bela je nekoč stal eden najstarejših mlinov, na kar spominjajo ostanki zidu in mlinsko kolo. Danes Turistično društvo Blagajana Vrhnika vabi obiskovalce v prelepo naravno okolje, na oddih od mestnega vrveža. Star maln je lahko izhodiščna ali končna izletniška točka za pohodnike, rekreativce, v smeri razglednega stolpa na Planini ali Zaplani, prepleteni z bogato vojaško zgodovino.

 Zajezena voda potoka Bela je v objemu zelenja priljubljeno naravno kopališče v poletnem času, v mrzlem obdobju leta pa v ledenem objemu vode plavalci iščejo svoj notranji mir in krepijo telo.

Kopalci pozimi, Fotografija: Jure Žitko

Zgodba o zmaju, ki bruha vodo in mladiče ter o enem najstarejših mlinov tod okrog je zgodba domačinov in članov Turističnega društva Blagajana, ki negujejo izročilo in pripovedke Starega malna. Ustvarjajo turizem za tiste, ki si želijo počitka v hladu bistre vode, dogodivščin in dobre domače hrane. Poleti so poleg enolončnic priljubljene jedi z žara in sladice po domačih receptih: cankarjeve šnite, vrhniški in orehovi štruklji, osvežilna sladica, poimenovana po potoku Bela, štrudl Star maln …. V hladnih dneh pa poleg enolončnic in sladic postrežejo domačo južno.

Štrudl Star maln in Cankarjeva kava, Fotografija: Jure Žitko

Turistično društvo Blagajana Vrhnika v sodelovanju z drugimi društvi, organizacijami, posamezniki, ustvarjalci v Starem malnu pripravlja kulturne in družabne dogodke pod naslovom Tu smo doma – poletje v Starem malnu. Vabljeni ste vsi, ki želite predstaviti svojo umetniško žilico na različnih področjih delovanja. Povezujemo se na facebook strani TD Blagajana Star maln.

Vse leto pa je poleg naštetega na voljo Zmajevo vadbišče z igralnim zmajem za najmlajše.

Zmajevo vadbišče, Fotografija: arhiv Delavnica, d. o. o.

Zavod Škrateljc pa je dodal še zgodbo: »V strmi soteski potoka Bela nad Starim malnom leži tempelj zmaja Lintverna. V templju že od pamtiveka živijo zmaji, varuhi bele vode. Bela ni navadna voda. Bela je čudežni studenec, ki izvira v zmajevem templju, nato pa nenadoma privre skozi skale in se zlije v dolino. Bela je zdravilna voda, ki nosi zmajevo skrivnost […].«

Fotografija: Domen Pal

TEMPELJ ZMAJA LINTVERNA je družinska dogodivščina in del Pravljično-doživljajske transverzale po Sloveniji. Zgodba, ki je zapisana v slikanici Uroša Grilca in ilustratorja Gorazda Vahna, ZMAJ LINTVERN IN KROTILCI VODE, je na poti od koče v Starem malnu do izvira Bele nadgrajena v doživetje s številnimi doživljajski mi točkami, na katerih spoznate zmaje in se izurite za krotilce vode. Z ZMAJEBUKVICO boste na poti odkrivali zmajeve zvoke, skrivnosti gibanja in mistiko čiste vode, spoznali pravljične živali in si na kocu prislužili zmajevsko nagrado.

Besedilo: Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana Vrhnika, Jure Žitko, Delavnica, d.o.o., Uroš Grilc – Zavod Škrateljc

 

Prejšen članekNajstarejši čebelnjak na Škofljici iz leta 1912
Naslednji članekPetra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana: Smo prejemniki priznanja za najboljše evropsko mesto na področju digitalnih rešitev.

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here