Čebelarsko društvo Škofljica, ki je lani praznovalo štirideset let obstoja, ima v svojem praporju izvezen čudovit slovenski čebelnjak. Izvirnik, sicer že v letih (krepko čez sto jih ima, postavljen leta 1912), in malce načetega ohišja, pripada družini Trtnik oziroma rodbini Dednikarjevih ter še vedno kraljuje na hribu pri družinski kmetiji.
Posestnik Franc Trtnik, rojen leta 1896, se je v čebelarstvo zaljubil pri rosnih dvanajstih letih. Doma čebel še ni bilo, zato je svoj prvi roj kupil od soseda. Sam je privarčeval, navdušil tudi družino in postavili so čebelnjak s kranjiči (panji z nepomičnim satjem). Pozneje je bil ugleden član Čebelarskega društva Ljubljana in odlikovan z redom Antona Janše III. stopnje. Po njegovi smrti je čebelarjenje nadaljeval njegov sin Franc Trtnik (tudi častni predsednik Gasilske zveze Škofljica in častni občan Občine Škofljica), ki to z veliko ljubeznijo počne še danes, pri oseminosemdesetih letih.
Na območju današnje občine Škofljica so gojili čebele že v 19. stoletju, to potrjujejo čebelnjaki, postavljeni po več vaseh. Pred letom 1900 so se s čebelarstvom že ukvarjali Krčonov z Blata, Zalar iz Gumnišč ter posestnik in gostilničar, tudi pobudnik ustanovitve PGD Škofljica, Vinko Ogorelec na Škofljici.
Leta 1982 je bil ustanovni občni zbor Čebelarskega društva Škofljica. Takrat je štel 23 članov. Glavni pobudnik za ustanovitev društva je bil Lado Nebec, sicer rojen v Zalogu in pozneje oženjen na Sela. Poleg hiše je postavil čebelnjak, krit s slamo. Imel je največje število čebeljih družin v kraju in kot prvi tudi prevozni čebelnjak na prikolici.
Na zemljišču osnovne šole Škofljica so čebelarji postavili društveni čebelnjak. Tega letos čaka prestavitev zaradi gradnje novega igrišča. Gospod Franc Trtnik si želi, da bi ga postavili k dvorcu Lisičje ali v bližnji Parka čutil.
Škofljiški čebelarji, ki jim predseduje gospa Vera Dolinar, imajo izdelan in potrjen pašni red in kataster za območje občine Škofljica. Čebelnjaki so opremljeni z registrskimi tablicami, ki jih je izdalo ministrstvo za kmetijstvo. To pomembno delo je za društvo opravil Marjan Gale.
Ravno v teh dneh, ko kupujemo semena in sadike, pomislimo tudi na čebele. Sadimo medonosne rastline, saj brez čebel ni življenja. Medovite rastline so npr. ameriški slamnik, sivka, mačja meta, dobra misel in jesenska astra. Kot pravijo čebelarji: »Vsaka kapljica nektarja in košek cvetnega prahu štejeta. Naj medi!«
Besedilo: Karmen Fabjan
Naslovna fotografija: Dednikarjev čebelnjak, Čebelarsko društvo Škofljica
