V naših krajih so redka društva, ki se lahko pohvalijo s 65-letnim neprekinjenim delovanjem, z izjemo nekaterih gasilskih in kulturnih.
Turistično društvo Dobrna je bilo uradno ustanovljeno leta 1955, čeprav je pred vojno verjetno delovalo še kakšno društvo, povezano s turističnim društvom Celje, ki je skrbelo za urejanje okolice.
Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo tedanjega vodstva zdravilišča, da bi bolj povezali zdravilišče in kraj, zlasti pa domačine spodbudili k skrbi za urejeno okolico ter gostoljubnosti do obiskovalcev, ki so v te čudovite kraje radi zahajali na sprehode. Nenapisano pravilo je bilo, da so bili sodelavci zdravilišča, ki so živeli na Dobrni, tudi člani društva.
Društvo je bilo aktivno vse leto. V obdobju, ko je bilo veliko sobodajalcev – zdravilišče od leta 1979 pa vse do izgradnje Hotela Vita ni imelo dovolj kapacitet glede na povpraševanje –, je društvo celo zaposlovalo tajnico, ki je skrbela predvsem za oddajanje sob in dajanje informacij. Pri sobodajalcih je bilo ustvarjenih do 13.000 prenočitev.
Dejavnost društva se je skozi leta spreminjala, najbolj prepoznavni pa smo postali po dolgoletni prireditvi ‘Noč pod kostanji’, ki je na vrhuncu pritegnila tudi več kot 10.000 obiskovalcev.
Ena od naših prednostnih nalog je bila vedno spodbujati domačine k urejanju okolice, zato smo vsa leta skrbeli tudi za pomladni Cvetlični sejem in jih navduševali nad nakupovanjem cvetja. Gospodinjstvom smo rožice tudi podarili.
Trenutno je društvo razdeljeno na sekcije, ki so zelo aktivne. Pohvalimo se lahko s sekcijo Ljudskih pevk, ki je bila v okviru društva ustanovljena leta 2005, sedaj pa skupaj z aktivom kmečkih žena in deklet deluje v samostojnem društvu.
Rožice, vinograd, jaslice in butare
Leta 2013 smo ustanovili sekcijo vinogradnikov, na katere smo zelo ponosni. Že res, da v Dobrni ni veliko kmetijskih površin, zasajenih z vinsko trto, je pa ogromno posameznikov, ki so čutili potrebo po novem znanju, druženju, skupni promociji in sodelovanju na prireditvah. V tej sekciji trenutno deluje 42 članov, ki skrbijo za izobraževanje, ocenjevanje vina, organizirajo oglede dobrih praks, skrbijo pa tudi za trto potomko, najstarejšo trto z Lenta v Mariboru, ki smo jo v Dobrni zasadili leta 2015.
‘Naše vino’ je plod dobrega sodelovanja vinogradnikov, saj ob trgatvi pri stari trti podarijo 10 do 15 kg grozdja, iz katerega nastane ‘naše vino’, ki je z lepo etiketo in podprto z zgodbo o vinogradništvu Dobrne odlično simbolno darilo tako za predstavnike občine kot posameznike.
Imamo tudi svojo komisijo za okolje, ki je prisotna tako v Dobrni kot okolici in ocenjuje lepo urejene domove, kmetije, ohranjanje kulturne dediščine, javne površine. Če je to treba, seveda opozarja tudi na zanemarjenost, predvsem na javnih površinah, in poskuša spodbujati k praksam za boljšo urejenost turistične Dobrne.
Naša posebnost so ‘Fantje iz Zavrha’, ki so se samostojno organizirali pred 25 leti, ko so v središču Dobrne postavili velik adventni venec. Istega leta so na Cvetno nedeljo ustvarili najdaljšo butaro, s katero so okrasili stopnišče, ki vodi do župnijske cerkve. Po njihovi zaslugi smo tako dobili novo prireditev z imenom Praznična Dobrna, po zaslugi katere že peto leto zapored v okolici cerkve stojijo velike jaslice, stopnišče pa je okrašeno z novoletnimi jelkami, za kar poskrbijo posamezna društva, šola in vrtec. Ob druženju, ki ga prirejamo člani turističnega društva v času božično-novoletnih praznikov, je tako na Dobrni precej bolj prijetno. Lani smo v jami Bierkeller prvič pripravili tudi žive jaslice in obisk je bil presenetljivo dober. Praznična Dobrna je naša najdaljša prireditev, saj z njo pričnemo s prvim adventnim vencem in končamo po novoletnih praznikih. Vrstijo se razstave, koncerti itd.
Stara kolesa za vsak poklic
Pred dvema letoma smo ustanovili sekcijo starodobnikov, saj imamo na Dobrni veliko zbirateljev starin, predvsem stare obrti in tehnične dediščine. Ponosno smo na ‘Kozolec – hišni muzej Jožeta Polenika’, v katerem si je mogoče ogledati zbirko 13.000 eksponatov, ki so v tri nadstropja starega kozolca postavljeni glede na obrt in poklic. V njem se lahko obiskovalci tudi okrepčajo.
Na robu Občine Dobrne imamo zbiratelja starih koles. Pri njem je na ogled več kot 80 koles, ki so jih nekoč uporabljali tudi za poklice, kot so poštar, gasilec, vojak, šivilja, trgovec, in še bi lahko naštevali, a vas raje povabimo, da ga obiščite. Lahko boste občudovali stara kolesa ter si ogledali najstarejše sablje, motorje, avtomobile. Zbral jih je Peter Habe, ki je omenjen na Škratovi učni poti, ki jo je postavilo turistično društvo Vinska gora.
V turističnem društvu Dobrna skrbimo za promocijo turistične Dobrne, zato smo ob dvestotem jubileju zasaditve aleje v parku Dobrna izdali tudi spominske razglednice. Občina Dobrna in Zavod za turizem šport in kulturo sta nam kot partnerju pri razpisu dodelila tudi manjšo informativno pisarno v paviljonu ob občinski stavbi. Tam redno, že osmo leto, kot prostovoljci dežuramo med tednom, pa tudi ob sobotah. V poletnih mesecih tam dežura naša prostovoljka – študentka, ki je naša aktivna članica. Med drugim skrbi tudi za našo spletno stran in o naši dejavnosti informira člane.
Glavne prireditve
Nikakor ne gre prezreti prireditev, ki smo jih pripravili v zadnjih petih letih. To so: Pomladna nedelja, ko podelimo priznanja za okolje, za najboljše salame, razdelimo pa tudi zlato, srebrno in kristalno priznanje za najboljša vina. Na zaključni prireditvi se poveselimo ob kulturnem programu in poskusimo vse, kar je najboljšega iz Dobrne. V ta namen smo izdelali tudi znak Dobra Dobrna.
Poletna nedelja je namenjena predvsem gostom in obiskovalcem Dobrne. Tudi na tej prireditvi predstavimo dejavnosti našega društva, k sodelovanju povabimo našo godbo, domače ansamble ter folklorne in pevske skupine, ki jih na Dobrni ne manjka.
Pred leti smo izvedli uspešno Anino nedeljo, pohod po Anini poti, ki smo jo z leti preimenovali v Pohod med vinogradi, saj so vlogo gostiteljev prevzeli vinogradniki.
Tradicionalna Mlinarjeva nedelja v Dolini mlinov je nastala na pobudo kulturnega društva Dobrna, ki je k sodelovanju povabilo ostala društva. Turistično društvo Dobrna je bilo tudi pri tej prireditvi do nedavnega zelo aktivno. Skupaj z turističnim društvo Vinska gora smo pripravili Mlinarsko nedeljo – srečanje soseske, po zaslugi katere je prvi vikend v septembru v Dolini mlinov zelo živahno.
Jeseni s krstom vina in degustacijo vina sodelujemo na tradicionalnem Martinovem sejmu, ki ga v Termah pripravijo skupaj z Zavodom za turizem šport in kulturo.
Kako naprej?
Naša društvo ima 250 članov, ki so se nam pridružili zaradi pripadnosti kraju, najbolj aktivnih jih je okoli 30, pretežno upokojencev. Na pomoč nam večkrat priskočijo tudi člani, ki zaradi svojih obveznosti sicer ne morejo vedno sodelovati. Letno naredimo približno 3800 prostovoljnih ur. Finančno nam v veliki meri pomaga Občina Dobrna, s prodajo spominkov, predvsem spominskih majic ob dvestoletnici parka pa pridobivamo tudi lastna sredstva. Vedno pa smo veseli tudi sredstev, ki jih Turistična zveza Slovenije podeli na razpisu za prireditve. Vedno se potrudimo pripraviti zanimive prireditve tako za domačine kot tudi obiskovalce – goste term.
V letošnjem letu smo bili pretežno v ‘mirovanju’, saj prireditev nismo mogli izpeljati zaradi epidemije covida-19. Vseeno smo obiskovali informacijsko pisarno, sodelovali z lokalnimi mediji, RTV Sloveniji pa smo pomagali pri pripravi oddaje Na vrtu, ki je bila posvečena parku Dobrna. Močno upamo, da bomo lahko že v kratkem obnovili vse dejavnosti društva, sicer obstaja nevarnost, da bo bodo zamrle, interes za vodenje društva pa splahnel.
Besedilo in fotografije: Marija Deu Vrečer
