Trbovlje – razgledna točka ob skulpturi Rudar Prometej

0
35

Nad mestom bdi Prometej – mogočen, ponosen, pogumen. Zazrt v svetlo prihodnost, s spominom na preteklost. Dvesto let rudarjenja je v ljudeh pustilo neizbrisen pečat, v okolju pa neprecenljivo dediščino, ki jo premalo cenimo. Temačnost rovov se je prenašala na površje, s čimer se vse redkeje srečujemo. Značilna trboveljska govorica počasi izginja, na ruševinah propadajočih rudniških objektov pa rastejo nove, sodobnejše arhitekturne strukture. Tudi Trboveljčani kljubujemo zobu časa – ostajamo mogočni in pogumni, ponosni na svoje očete in dede, prihodnosti pa drzno zremo v oči.

Impozantni rudar je ime dobil po grškem polbogu Prometeju, ki je bogovom kradel ogenj oz. energijo in jo dajal ljudem, ter tudi tako simbolno označuje poslanstvo takratnih rudarjev.

Kip Rudar Prometej stoji na eni najlepših razglednih točk v Trbovljah. S te točke pod Špicbergom (Ostri vrh) se pogled razprostre od Kuma vse do starega mestnega jedra v zgornjem delu mesta. Pogled naravnost razkrije nekdanji dnevni kop – polovično Bukovo goro in rudarske kolonije Kurja vas, Žabjek, Njiva, Pauerkolonija in Nasipi. Naselje Nasipi, kot že ime pove, so zgradili na nasipani odvečni zemlji iz Bukove gore, med najstarejšimi prebivalci pa je še mogoče zaslediti pogovorne izraze predelov naselja, kot so trekataža (tretja etaža) in spodnataža (spodnja etaža). Na Njivi ima Zasavski muzej Trbovlje postavljeno stalno razstavo Rudarsko stanovanje v avtentičnem okolju stare kolonije, kjer je z etnološko dediščino bivanjske kulture predstavljeno ‘rdeče’ obdobje (okrog leta 1920) in ‘proletarsko’ obdobje (okrog leta 1960). To sta ključni obdobji v zgodovini Zasavja.

Iz nekdaj črnih Trbovelj je nastalo zeleno, prijazno, multimedijsko mesto, ki sledi vsem digitalnim inovacijam.

Prometejev pogled je usmerjen na stoječ Jašek III na Gojdi (Gvida), po domače imenovan Drajeršoht. V razvoju Rudnika Trbovlje je predstavljal veliko tehnično pridobitev, saj je bil zaradi številnih vgrajenih novosti zelo pomemben pri povečanju proizvodnje in transporta premoga. Jašek je opravljal svojo vlogo več kot 80 let in je bil globok 126 m. Zunanji del še danes predstavlja simbol rudarskih Trbovelj.

Pogled v levo od Rudarja Prometeja razkrije Delavski dom Trbovlje. Pročelje stavbe krasi največji mozaik na prostem v Sloveniji, za katerega je avtor Marij Pregelj leta 1958 prejel Prešernovo nagrado

Pogled v levo od Rudarja Prometeja razkrije Delavski dom Trbovlje. Pročelje stavbe krasi največji mozaik na prostem v Sloveniji, za katerega je avtor Marij Pregelj leta 1958 prejel Prešernovo nagrado. Sestavljen je iz muranskega stekla, uprizarja pa delo in življenje rudarjev. Še danes je Delavski dom kulturno in umetniško središče Trbovelj, v sklopu katerega deluje 4. dritl. To je novodobni virtualni muzej, edinstven v Evropi, ki s pomočjo navidezne in razširjene realnosti predstavi več kot 200 let rudarske zgodovine.

Tik pod razgledno ploščadjo je Park kulture, nastal v sklopu mednarodnega projekta Inspiracija, katerega cilj je spodbuditi oživitev slovenskih in hrvaških mest z bogato industrijsko dediščino. Klopi v parku so posvečene in poimenovane po znanih trboveljskih kulturnikih, osrednji del pa krasi edinstven monolit na prostem, delo multimedijske umetnice dr. Maše Jazbec Mikkel. Pod njenim vodstvom deluje laboratorij Raziskovalne Umetnosti in Kulture – RUK, kjer razvijajo nove aplikacije na področju vmesnikov med možgani in računalnikom/strojem. RUK je nastal v okviru projekta Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, ki se ukvarja s področji kibernetike, virtualizacije, BCI sistemov in robotike. Ali že poznate njihovo robotko Evo in njeno prijateljico Lili?

Kip Rudar Prometej je delo akademskega kiparja mag. Zorana Pozniča

Kip Rudar Prometej je delo akademskega kiparja mag. Zorana Pozniča. Nekaj več kot 11 metrov visoka skulptura je narejena izključno iz odpadnega rudniškega železa in jekla, pridobljenega iz zapuščenih jaškov Rudnika Trbovlje – Hrastnik. Njegovo utripajoče srce iz premoga je delo avtorice Marjetke Hribar, sicer znane po svojem nakitu Kuolmi. Impozantni rudar je ime dobil po grškem polbogu Prometeju, ki je bogovom kradel ogenj oz. energijo in jo dajal ljudem, ter tudi tako simbolno označuje poslanstvo takratnih rudarjev. Luč na čeladi sveti na drugo stran trboveljske doline, na prej omenjeni Drajeršoht, Prometejeva veličina pa je vidna s skoraj vsakega kotička mesta.

Vinko Hrovatič: SREČNO – NAŠ POZDRAV

 Glej, »Srečno!«, to je naš pozdrav,

v dolini tej stoletja že odmeva,

pove, da rod je tukaj zdrav,

ob delu svojem njemu v čast prepeva.

Dolina naša dom je nam,

očetov naših davnih zapuščina,

ne hodimo od tod drugam,

naj tu bo draga naša nam družina.

Ostani tu pozdrav nam »Srečno!«

in kaži nam bodočo pot,

želimo tu živeti večno,

vsi brez trpljenja in brez zmot.

*Pesem je zapisana v izvirniku.

Prav posebno zgodbo pa piše tudi narava v mestu in okolici, ki je po zamrtju industrije zaživela v najlepši podobi. Za pohodnike in kolesarje narava ponuja pestra in tudi adrenalinska doživetja, vsi pa so na vsakem izmed zelenih vrhov nagrajeni s prelepimi razgledi.

Luč na čeladi sveti na drugo stran trboveljske doline, na prej omenjeni Drajeršoht, Prometejeva veličina pa je vidna s skoraj vsakega kotička mesta.

Ob razgledu iz točke ob Rudarju – Prometeju zaigra srce, saj se vidi napredek in razvoj Trbovelj. Nočni sij luči vsakogar prevzame in se lahko primerja z najlepšimi mesti na svetu.

Iz nekdaj črnih Trbovelj je nastalo zeleno, prijazno, multimedijsko mesto, ki sledi vsem digitalnim inovacijam.

Besedilo: Barbara Smode in Jožefa Kukovič, članica in predsednica TD Trbovlje

Fotografije: TD Trbovlje

 

PUSTI SPOROČILO