V resnici je vsak človek pomemben in koristen. Vsak posameznik ima točno določene sposobnosti in talente, s katerimi služi drugim ljudem. Verjamem, da je mogoče ustvariti svet, ki temelji na vrednotah spoštovanja različnosti, povezovanja in sodelovanja za skupno dobro.
Iz osebne in globalne krize vrednot bomo izšli, ko se bo ponovno ovrednotil vsak posameznik v skupnosti katerekoli oblike in ko se bomo povezali v skupnem poslanstvu naše države.
Ljudje smo radi del nečesa, del velike zgodbe. Ko smo povezani, se počutimo varne, začutimo ponos in pripadnost, da smo del nečesa.
V ČEM SMO POSEBNI?
Slovenija lahko črpa svojo notranjo moč iz zgodovinsko močnih korenin in iz samega imena – SLOVEnija, ki vsebuje angleško besedo LOVE, torej LJUBEZEN, in je odlična iztočnica za poslanstvo naše države.
Če izhajamo iz težave, ki je prisotna povsod v svetu, da je veliko ljudi v stresu in poskušajo na različne načine poiskati mir in ljubezen, jim lahko SLOVEnija ponudi prav to.
Turisti so željni novih doživetij, vedno več si jih želi umirjen dopust, stran od množic. Vemo, da je ekološko pridelana hrana vse bolj cenjena, povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se je v svetu močno povečalo zaradi vse večjega zavedanja potrošnikov – tako v zdravstvenem kot okoljevarstvenem smislu, tudi v smeri zaščite pravic živali.
Imamo vse naravne in človeške vire, vse, kar moramo storiti, je samo povezati vse skupaj. Nova strategija razvoja mora biti kot velika slika, vsak državljan se mora v njej prepoznati kot koristen dejavnik za skupni namen.
Kako lahko koristimo PREOSTALEMU svetu?
Poleg prečudovite narave, zdravilišč, smučišč, zabavišč, odlične kulinarike, bogate kulturne dediščine ter dobrih in izjemno sposobnih ljudi ima Slovenija posebnost še v naši kulturni dediščini. Kozolce, toplarje in skednje v 80 odstotkih najdemo prav v Sloveniji. Nikjer na svetu jih nimajo v tolikšni količini in tako kakovostne izdelave.
Kozolec zasluži posebno mesto v ljudskem stavbarstvu, saj so kozolci mojstrovine, zato se lahko Slovenci z njimi poistovetimo, kozolec je imela namreč nekoč vsaka slovenska domačija. Kozolci so od nekdaj spremljali življenje ljudi, od otroških let naprej, saj so se na njih igrali skrivalnice, se gugali in se igrali druge otroške igre. Kozolci so služili tudi ob praznovanjih, novih mašah, izvedbah gledaliških iger in pri opravljanju kmečkih del, kot so ličkanje, obtrgovanje perja gomoljnic in mnoga druga. Pod kozolci so postavljali ‘pušlšanke’, občasno odprte gostilne, kjer so domačini prodajali lokalno pridelano hrano in pijačo. Kozolci so postajali tudi prenočišče za popotnike, berače ali vandrovce in mlade fante, ki so čez poletje prespali tam. Iz te naše arhitekturne posebnosti lahko naredimo zgodbo o uspehu.
Besedilo: Florence Maria Bratuž
Fotografije: Shutterstock
Celoten članek je dostopen v junijski številki Lipovega lista, ki ga je mogoče kupiti v knjigarni Konzorcij na Slovenski cesti 29 v Ljubljani. Na revijo se lahko naročite tudi preko elektronskega naslova: info@turisticna-zveza.si. Celoletna naročnina stane 35,02 evra.
