Po sledeh medveda, volka in risa

0
159

Kočevsko – skrivnostni gozd Slovenije je najbolj gozdnata pokrajina na Slovenskem, saj gozdovi prekrivajo skoraj 90 odstotkov vseh površin. Znotraj obsežnih gozdov se skrivajo tudi pragozdovi, kjer lahko začutimo, kako silovita je narava v svoji najbolj prvinski in mogočni obliki. Naši gozdovi in neokrnjeno okolje zato vabijo vse ljubitelje narave in aktivnosti v naravi, ekološko osveščene turiste, ki si želijo aktivni in doživljajski oddih v pristnem okolju gozda.

Risova učna pot največjo evropsko mačko pobliže predstavi obiskovalcem, Fotografija: Zavod Kočevsko.

Prostrani gozdovi in pragozdovi Kočevskega nudijo dom tudi mnogim velikim in malim živalim, ki jih drugod po svetu srečamo le še redko. Med drugim tudi vsem trem velikim zverem: rjavemu medvedu, evrazijskemu risu in sivemu volku. Ob obisku gozda z našimi izkušenimi lokalnimi turističnimi vodniki lahko obiskovalci in turisti divje prebivalce naših gozdov tudi pobližje spoznajo, sledijo njihovim znakom prisotnosti v naravi, nekatere med njimi tudi opazujejo.

Najmogočnejši in najbolj znan prebivalec kočevskih gozdov je zagotovo rjavi medved, ki je tudi glavni junak številnih zgodb našega območja. Obiskovalci in turisti ga lahko spoznajo, v večernem času tudi opazujejo pri njegovih aktivnostih iz varnega zavetja gozdne opazovalnice, na vodenem doživetju ‘Spoznavanje in opazovanje medveda v njegovem naravnem okolju’. Gre za posebno doživetje, ki je bilo s strani Slovenske turistične organizacije prepoznano kot eno od ‘Edinstvenih doživetij Slovenije – Slovenia Unique Experiences’.

V okviru projekta Life Lynx je v zadnjih nekaj letih potekalo naseljevanje novih risov. Fotografija: Zavod Kočevsko

Tako kot rjavi medved je tudi sivi volk pomemben element naše naravne dediščine. Slovenska populacija volka velja za eno redkih avtohtonih populacij, ki je še ostala v Evropi. Ker jih zelo težko srečamo ali opazujemo, smo za naše goste in obiskovalce pripravili programe vodenega sledenja volkov po pokrajini Kočevskega. Strokovno usposobljeni turistični vodniki jih lahko izvajajo v letni ali zimski različici s krpljanjem po zimski pokrajini Kočevskega.

Riseva pot je bila lani izbrana za Naj tematsko pot natečaja TZS, Fotografija: Zavod Kočevsko

Najbolj redka in plaha žival naših gozdov je zagotovo evrazijski ris. Zaradi njihove previdne narave in odlično razvitega sluha jih je izjemno težko opaziti, čeprav so njihovi čopki na ušesih precej prepoznavni. Zelo težko jih je tudi slediti. Zato je bila urejena RISOVA UČNA POT, ki je odličen (in tudi edini) način, kako lahko to največjo evropsko mačko pobližje predstavimo in približamo obiskovalcem.

Risi tudi v Evropi veljajo za zelo redke živali. V preteklosti so že skoraj izginili s slovenskega ozemlja, a so jih pred približno 50 leti ponovno naselili v kočevske gozdove. Ker jih je bilo malo in se niso srečevali z risi z drugih območij, so se parili med seboj. Populacija risa v Sloveniji je tako po letu 2000 zaradi parjenja v sorodstvu doživela strm upad. Za izboljšanje genetske in demografske slike je v zadnjih nekaj letih, v okviru projekta Life Lynx, potekalo naseljevanje novih risov na območje Slovenije. Eden od dokazov, da so se doseljeni risi dobro vključili v populacijo, je risinja Mala. Mala je ena od potomk prvega doseljenega risa v Slovenijo, risa Goruja, zato je bila izbrana tudi kot ambasadorka Risove učne poti, ki obiskovalce pospremi po poti in jim na otrokom prijazen način predstavi značilnosti iz življenja risov.

Risova pot je bila leta 2023 na natečaju Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna razglašena za NAJ TEMATSKO POT tega leta. Nastala je v sklopu projekta LIFE Lynx, v sodelovanju med Biotehniško fakulteto, Zavodom za varstvo narave RS, Zavodom za gozdove, OE Kočevje in Zavodom Kočevsko. Označena je z markacijo risa in je dobra izbira za potep po kočevskih gozdovih. Pot je krožna in se začne na gozdni jasi, v bližini Koče pri Jelenovem studencu. Na voljo sta daljša in krajša različica poti. Daljša risova pot v dolžino meri 2,7 km in delno poteka po kratki risovi poti, nato se nadaljuje do Mestnega vrha z lepimi razgledi na mesto Kočevje. Obiskovalce popelje skozi življenjski prostor risa in nazaj do Koče pri Jelenovem studencu. Pot je lažja planinska pot, ker vsebuje tudi krajše vzpone, so za obisk priporočljivi planinski čevlji in pohodne palice.

Risa pozimi. Fotografija: Miran Krapež

Krajša risova pot v dolžino meri 700 m in ima 8 tematskih postaj in nekaj didaktičnih pripomočkov, s katerimi obiskovalci spoznajo zanimivosti iz risjega sveta. Posebno primerna je za obiske družin z otroki in šolske skupine. Najbolj zanimiv je obisk poti z lokalnim turističnim vodnikom, ki na doživet način predstavi vse značilnosti in zanimivosti risov. Mogoč je tudi samostojen ogled. V tem primeru priporočamo, da obiskovalci v Koči pri Jelenovem studencu ali v enem od turističnoinformacijskih centrov v Kočevju poiščejo brezplačno brošurico Po sledeh risinje Male, v kateri jih bo risinja Mala popeljala po različnih nalogah in jim s pomočjo informativnih tabel in didaktičnih pripomočkov na poti predstavila značilnosti svojih sorodnikov in vse njihove posebnosti na otrokom prijazen način. Če bodo pridno izpolnili vse naloge v brošurici, lahko v koči ali enem od TIC-ev prevzamejo tudi darilo za svoj trud in novo pridobljeno znanje. Za učitelje in vodnike šolskih skupin so na voljo tudi brošura Didaktična priporočila za Risovo pot ter interaktivne e-lekcije s temami iz risjega sveta.

Za vodene oglede Risove poti kontaktirajte Zavod Kočevsko – TIC Hostel Bearlog, na telefonsko številko +386 599 31 473 ali elektronski naslov: info@kocevsko.com.

Prejšen članekOpremite nepremičnino za najem tako, da se bodo gostje počutili kot doma
Naslednji članekDIGITALNI DETOKS – počitniški tabori za mlade

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here