Urban Prapotnik, profesor športne vzgoje, je začel svojo pot kot odličen atlet in trener atletov, nato pa postal naš najbolj znani trener teka, motivator zdravega gibanja in predavatelj. Z ženo Jasmino, mag. antropologije in publicistko, sta se spoznala prav zaradi teka, kot par, predan rekreaciji, ki skupaj vodi tekaške treninge, tabore in popotovanja za druščino rekreativcev iz vse Slovenije, pa sta tekla tudi na svoji poroki. Sta starša štirih otrok, ki jim že od mladih nog privzgajata ljubezen do gibanja.
Ustanovila sta društvo Urbani tekači, kjer že štirinajst let dvakrat na teden tečejo in hodijo v ljubljanskem Tivoliju. Srečamo jih pa lahko skupaj v vseh koncih Slovenije, ko v družabnem tekaškem ali pohodnem koraku odkrivajo in uživajo bolj ali manj skrite zaklade. Zdi se, da Urban in Jasmina nista le motivatorja za tek, ampak tudi nasmeh in dobro voljo, verjetno tudi zaradi endorfinov, ki se sproščajo med tekom. Verjameta namreč, da je ključna sestavina teka užitek, vse ostalo je na drugem mestu. »Gre za pomembno povezavo med tekom in življenjem. Užitek v teku je povezan z užitkom v telesnem naporu, in če želimo z nasmehom tudi živeti, je pomembno, da znamo sprejemati vsakodnevne napore in preizkušnje – ne s strahom, ampak s pripravljenostjo, da se naučimo nečesa novega,« pravi Urban.
Slovenci vedno raje tečemo
Opazimo lahko, da je tek je pri nas zadnjih nekaj let skokovito v porastu. Podatki iz velike raziskave o športno-rekreativni dejavnosti Slovencev kažejo, da se 30 odstotkov Slovencev redno ukvarja s športom, od tega se jih 11 odstotkov primarno ukvarja s tekom. Z njim želimo krotiti stres, saj naj bi bil dolgoročni cilj rekreativnega teka in življenja na splošno, da se dobro počutimo. »Tek je marsikaj, med drugim je lahko tudi zelo dobra vedenjska terapija za krepitev odpornosti proti kroničnemu stresu. To toliko bolj drži, ko znamo teči na prijazen način. S pomočjo hoje in teka vzpostavljamo in ohranjamo stik z naravo, ki nas obkroža, in naravo lastnih teles. Za človeka sta namreč hoja in tek evolucijska sopotnika že več milijonov let. Menim, da vedno več ljudi spoznava, da tek ni le tekmovanje, ampak da nam lahko nudi veliko več, če pričnemo teči na bolj sproščen, spoštljiv način. Na način, ko nas za primerno ravnanje telo sproti nagrajuje z dobrimi občutki,« pojasni Urban.
Pri telovadbi so nam ga priskutili
A čeprav imamo tek v genih, užitek pa je temeljna motivacija zanj, se nas je večina z njim najprej srečala v osnovni šoli, kjer so nam ga pri telovadbi priskutili. Zato je treba otroke v tekaške dejavnosti uvesti postopno in po pameti. »Otroški tek postane zelo hitro tekmovalen. To je naravno in v vrtcu, ko otroci tekajo na igrišču na vso moč po 10, 30 metrov, to ni problem. To je igrivi tek. Potem pa pridejo v šolo in jih učitelj postavi za črto in jim reče, naj tekmujejo na 600 metrov. Na to razdaljo niso vajeni tekmovati, zato se večina otrok preveč zaleti in že po dobrih 100 metrih čutijo, da tek ni užitek, ampak mučenje. Ko otroci tečejo na daljšo razdaljo na vso moč, na nož, se s tem nožem zelo ‘porežejo’. Predvidevam, da prav zato tudi veliko odraslih sovraži tek, ker ga podzavestno povezujejo s trpljenjem, ki so ga izkusili na teh testiranjih in tekmovanjih. Zato je pomembno, da otroke učimo sproščenega vztrajnostnega teka, pri katerem vmes tudi hodimo. Na ta način lahko opravimo veliko daljše razdalje in ne pridemo do izčrpanosti, ampak nasprotno, do izpolnjenosti,« svetuje. Tudi njuni otroci radi tečejo, kar jim poskušata vsakodnevno omogočati. Prva hči že hodi na treninge in se spogleduje z idejo, kako bi nekoč tudi ona pomagala pri vodenju, mali pa tekajo po svoje. »Urban je dal iz radovednosti, koliko preteče, ko se prosto igra na vrtu, desetletnemu Oskarju uro na roko – in številka je bila seveda presenetljiva: če ima čas, družbo in dovolj prostora, lahko otrok naredi tudi okoli 15 kilometrov na dan! Tako mimogrede. Ta številke je osupljiva predvsem s stališča, kako otroka oropamo, če ga zapremo v stanovanje,« pravi Jasmina, ki je tudi avtorica dveh tekaških biografij – Bele dame, romana o tekačici Heleni Žigon, Kazimire o deklici, ki se ni pustila postarati.
Od hoje do teka
In odrasli? Prav tako jim svetujeta, naj bo na začetnih treningih sprva več hoje kot teka. »Dobro se je zavedati, da je naše telo prilagojeno na obremenitve, ki jih redno izkuša. Če dolgo nismo tekli, seveda nismo prilagojeni na tek. Hoja in tek sta zelo sorodna, a vendar obstajajo med njima pomembne razlike. Na primer: ko pri hoji stopimo na tla, je obremenitev na eno nogo naša enojna telesna teža, ko tečemo, pa je ta obremenitev za kar dva- do trikrat večja. Na te večje obremenitve moramo telo navajati postopoma. Zaradi teka bomo imeli močnejše kosti, mišice in tetive. A le pod pogojem, če bomo tekli na primeren način. Če bomo pretiravali, nas tek ne bo krepil, ampak poškodoval. Zato je pomembno, da prve mesece navajanja na tek ne tečemo daleč, ampak kratke razdalje z vmesnimi odseki hoje. Na primer: čisto lepo je, če prvi mesec ne tečemo odsekov, daljših od 30 sekund, drugi mesec ne tečemo dlje kot 1 minuto in tretji mesec ne več kot 2 minuti. Na treningu ponavljajmo te kratke odseke teka z vmesno hojo. Tek je namreč v prvih mesecih na neki način krepilna vadba, šele ko se telo dovolj utrdi, lahko postane vztrajnostna,« poudarja Urban. »Če tečemo sami, smo prevečkrat v skušnjavi, da tek prestavimo na boljšo priložnost, a take priložnosti se pogosto odmikajo. Če pa veš, da trening je, ti ni treba tuhtati, enostavno greš, ker ga nočeš zamuditi, ker te čakajo prijatelji in veš, da boš po njem pomirjen, izpolnjen, v sožitju s seboj,« dodaja Jasmina.
Urbanim tekaškim začetnikom sicer pravijo lahkotneži, s stopnjevanjem vzdržljivosti, ko lahko tekač teče dobrih dvajset minut ali več, pri čemer mu je to še vedno v užitek, preidejo med srednježe in nato težavneže, tekače, ki so pretekli že vsaj kakšen mali maraton. Tako eni kot drugi pa so teku precej predani, saj se jih v začetniški skupini redno zbira kakih 30, in to v vsakem vremenu, tudi v dežju in snegu. S tekom namreč ohranjamo zdravje, tudi pozimi. Če temperature padejo po minus 5 stopinj, sicer tečejo bolj lahkotno, a je tek, še posebno v mrzlih dneh, izvrsten način za krepitev imunskega sistema, zagotavlja Jasmina. Mit, da je pozimi tek škodljiv, torej ne drži!
Dobri razlogi za tek
»Tek je praktičen, vedno pri roki, zanj porabiš najmanj časa, saj lahko začneš že doma. Lahko tečeš v vseh vremenskih razmerah, sam ali v družbi, po ravnem ali navkreber, počasi ali hitro, njegove koristi pa so izjemne. Raziskave namreč potrjujejo, da možgani delujejo veliko bolje, kadar se gibamo. Spomin bolje deluje, tek pa je koristen tudi za to, ker stvari takrat močneje začutiš. Tek je tako lahko marsikaj, od meditacije, prek poglobljenega razmišljanja, pogovarjanja s seboj in ozaveščanja do druženja.« pravi Jasmina. »Telo deluje kot dinamo, če se z njim gibamo, se nam v glavi bolje sveti,« se nasmehne Urban in doda, da sam rad med tekom posluša različne vsebine prek slušalk. »Ugotovil sem, da lahko med sprehodom ali tekom dolgo zbrano poslušam. Ko zaradi omejitev druženja z Jasmino nisva imela vodenih družabnih treningov, sva veliko tekla sama, in takrat sva z velikim veseljem poslušala različne intervjuje, predavanja, zvočne knjige.«
Težave in izzivi tekačev
»Tek sicer ni primeren za vse,« prizna Urban,« je pa primeren za veliko več ljudi, kot si mislijo. Tek bi bil tudi zanje zelo koristen in bi ga lahko vzljubili. Po mojih izkušnjah večina ljudi, ki brez posebnih težav hodi, lahko začne uživati v teku. Predpogoj za to pa je primeren pristop, da se teka ne lotimo na pamet, ampak pametno,« poudari. »Prav je da tečemo, če le lahko. Je pa res, da žal večina tekačev teče slabše, kot bi lahko. Vzrok ni v tem, da je z njimi sistemsko nekaj narobe. Tek je naravno gibanje in nam je pisan na kožo, a ker danes tečemo, obuti v mehke tekaške copate, po urejenih površinah, naša telesa spontano preklopijo na manj naporen, tako rekoč lenobni slog teka. Takšen tek je res manj naporen za mišice, žal pa je bistveno bolj naporen za kolena, kolčni sklep in hrbtenico. Zato je zelo koristno ozavestiti tek, da tečemo na bolj naraven način. Tudi občutki pri boljšem slogu so lahkotnejši, živahnejši.«
Včasih pa nas kljub temu doletijo poškodbe. Urban pravi, da so zelo pogoste bolečine na področju kolen, na zunanji strani kolčnega sklepa, tudi na področju golenice in stopal. »Najpogostejši vzrok za te poškodbe je neustrezni pristop do teka. Ko ne upoštevamo svoje trenutne pripravljenosti in tečemo prepogosto, predaleč in z manj ustrezno tehniko teka. Površno bi lahko sklepali, da je tek kriv za te poškodbe. Ko pa se bolj poglobimo v razumevanje delovanja svojega telesa, vidimo, da je večinoma vzrok v površnem pristopu do teka, saj tečemo neredno, zaletavo.«
Vsi na maraton
»Zelo si želim, da bi si maraton nekoč v življenju lahko privoščili prav vsi bralci, vsaj da ga prehodijo. To je tako posebna in osvobajajoča izkušnja! Seveda pa se je treba nanjo pripravljati več let. A prepričana sem, da je vredno, saj je potrebno ravno to, kar si želimo: da smo čili in v dobri telesni pripravljenosti. To nam potem pride prav na vseh ostalih področjih življenja,« pravi Jasmina.
Ob epidemiji so bile sicer možnosti za maraton in skupinsko vadbo omejene. Vse se je obrnilo na glavo – Urban pa je to posebno priložnost izkoristil za snemanje zvočnih treningov, ki jih dopolnjuje spletni program Z gibanjem do močnejšega zdravja, ki ga sestavljajo videi, gibalne naloge in zvočno vodene vadbe.
»Že dolgo sem razmišljal, da bi bili zvočno vodeni treningi dober način, da se približam tistim, ki ne morejo prihajati na naše treninge. Ko se je lani zgodil prvi val ‘Ostani doma!’, sem dobil še dodatno motivacijo za snemanje takih treningov. Zamislil sem si več stopenj težavnosti, od hoje do teka, za lahkotneže, srednježe in težavneže. Ko se snemam, se, čeprav sem sam počutim, kot da imam ob sebi sotekače in jih vodim, motiviram, zabavam,« pojasni.
Tabori in tekmovanja
Urbani tekači in pohodniki se sicer radi tudi kam odpravijo – na tekaški tabor nekje v Sloveniji ali na Hrvaškem, na maraton v tujino, na tekaško popotovanje, npr. iz Ljubljane na Bled, na pohod, npr. iz Ljubljane na morje. Taka druženja vedno prinašajo še nekaj dodatnih vsebin, ne le teka, ampak tudi spoznavanje kraja, oglede muzejev, razna predavanja, delavnice, tudi masaže si privoščijo in še kaj.
Tako urbane tekače in pohodnike so se 13. junija odpravili na tek na Bled, 25. junija so šli peš na morje, iz Ljubljane v Koper v štirih dneh. 15. in 16. avgusta bodo preživeli na Lovrencu na Pohorju, med 27. in 29. avgustom se bodo srečali v Preboldu, septembra pa bodo preživeli konec tedna v Hrvojih, v Bovcu in na Brionih, oktobra pa tudi še kje. Vabijo vas, da se jim pridružite. Več informacij o izletih in tekaških treningih najdete na spletni strani www.urbanitekaci.com.
Besedilo: Mateja Blažič Zemljič
Fotografije: osebni arhiv
