Po Svarunovi poti pod svobodno sonce

0
57

Ob 150. obletnici rojstva Frana Saleškega Finžgarja se lahko 25. junija organizirano podate po poti, ki jo je navdihnil roman Pod svobodnim soncem

Le kdo ne pozna zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem, ki ga je napisal Fran Saleški Finžgar in govori o slavni dobi Slovenov, ko so še živeli pod svobodnim soncem, nikomur podložni ter brez vrhovnega vodje? Pa ste vedeli, da prav letos praznujemo 150 let od rojstva avtorja omenjenega romana in da bo letošnji pohod po Svarunovi poti, s katerim v Turističnem društvu Škofljica zaznamujejo dan državnosti, že 25. po vrsti? Ideja za tokratni izlet je kot na dlani: Svarun vam bo 25. junija povedal nekaj resnic o svobodnem soncu, za nameček pa boste lahko spoznali še kraje, kjer je služboval in deloval Fran Saleški Finžgar.

Fran Saleški Finžgar, fotografija: Wikipedia

Zgodovinski roman Pod svobodnim soncem je obsežno epsko delo z narodno vsebino, ki ima namen buditi narodno zavest, hkrati pa velja za enega največjih del slovenske proze, ki je bilo nedvomno največje prav ob svojem nastanku. Zgodba, ki pričara idilično podobo življenja Slovanov kot pastirjev in poljedelcev, ki žive v skromnosti, poštenosti in v sožitju z naravo – kljub poganstvu, ali pa ravno zaradi njega – ter v demokratični ureditvi, kjer v imenu ljudstva odloča le zbor starešin, je pod peresom Frana Saleškega Finžgarja nastala prav v Želimlju. In ker je glavni junak romana Svarun, starosta Slovenov, snovalcem pohoda po Svarunovi poti pred četrt stoletja ni bilo težko izbrati imena in rdeče niti dogodka, ki ga vsako leto prirejajo ob 25. juniju, dnevu slovenske državnosti. Svarunove misli, ki jih med pohodom prebirajo in jih je mogoče najti tudi na tablah ob poti, so namreč še vedno nadvse aktualne.

Pohod, ki še nikoli ni odpadel

»Letošnji pohod po Svarunovi poti bo že 25. po vrsti. V vseh teh letih ni nikoli odpadel; če je bilo vreme deževno, je bila temu primerna udeležba. Precej pohodnikov je prehodilo to pot vsako leto in ob 20-letnici dogodka so prejeli posebna priznanja,« pove Tončka Pal, predsednica Turističnega društva Škofljica. Po njenih besedah na tak način dan državnosti vsako leto praznuje okrog dvesto pohodnikov: prvi se na pot podajo že ob 6.30, zadnji dve uri pozneje. »Pohodniki pot lahko prehodijo sami mimo markacij, ob 7. uri pa se na pot lahko odpravijo skupaj z vodnikom. Pot je dobro označena in prehodna v vseh letnih časih, tako da se nanjo lahko odpravite, ko vam najbolj ustreza,« poudarja sogovornica. Start pohoda je na Ruskovi kmetiji na Klancu 13, v neposredni bližini avtobusne postaje. Za avtomobile je parkirni prostor urejen pri tamkajšnji večnamenski dvorani. »Krožna pot je dolga 23 kilometrov, kar pomeni približno pet ur hoje, lahko pa izberete tudi nekoliko krajšo možnost v dolžini 15 kilometrov do Želimlja, od koder pelje kombi na začetek poti. Pot se najprej dvigne do vasi Zalog, kjer obiskovalce najprej pozdravijo člani Kulturno umetniškega društva Škofljica in predstavijo jezikoslovca Janeza N. Primica ob njegovi rojstni hiši. Nato nas pot vodi po gozdu do Gorenjega Blata, kjer pri pogostitvi s pecivom po sodobnih receptih sodelujejo starejši, mladi in otroci. Na Dreniku pohodnike čakajo člani Društva upokojencev in Društva starodobnikov Škofljica. Ponudijo jim lanene prigrizke, mogoče si je ogledati tudi starodobna kolesa in avtomobile,« dodaja Palova.

Besedilo: Katja Željan

Pod svobodnim soncem je obsežno epsko delo z narodno vsebino, Fotografija:UJK

Več o Svarunovem pohodu ter drugih zanimivih dogodkih v tem koncu Slovenije od praznik trenja in predenja lanu ter praznika ličkanja koruze v tiskani izdaji. Kupiti jo je mogoče v knjigarni konzorcij na Slovenski cesti 29 v Ljubljani. Na Lipov list se lahko naročite tudi na: info@turisticna-zveza.si. Celoletna naročnina stane 35,02 evra.

 

 

PUSTI SPOROČILO