Uspešna prizadevanja za daljšanje poletne sezone

V Kranjski Gori ne želijo več govoriti o »glavni poletni sezoni«, ki traja dva meseca: »Ne želimo več pred- in posezon, ampak zgolj prehoda iz zimske v poletno sezono; in ta naj bi se začenjala sredi aprila oziroma maja in končala oktobra,« pravi Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora. Letos je bil majski obisk destinacije že izjemno dober, dodaja, k čemur je zanesljivo pripomoglo lepo vreme, zagotovo pa tudi odmevni dogodki, ki so jih pripravili v tem času, še zlasti na področju kolesarstva, ki je tudi eden ključnih turističnih proizvodov v destinaciji od pomladi do jeseni.

Sezonskost obiska je težava v bolj kot ne vseh slovenskih alpskih destinacijah; zimska in poletna sezona pa sta kratki. Kako premagujete to težavo oziroma kako se lotevate pršitve obiska na večji del leta?

Tega smo se lotili zelo načrtno. Menimo, da je dobra infrastruktura poleg naravnih danosti, ki jih premore občina Kranjska Gora, ključna za uspešno trženje destinacije in njenih proizvodov. Pred časom smo tako uredili jezero Jasna, saj se poleti obiskovalci zelo radi zadržujejo ob vodi. Ker verjamemo, da je prvi stik z destinacijo ključen za vtis o njej, urejamo vse vstopne točke vanjo. V prihodnjih dneh bomo odprli novo informacijsko točko Topolino na počivališču ob magistralni cesti pred Mojstrano, ki smo ga z brvjo tudi povezali s kolesarsko stezo (pogovarjala sva se 5. julija, odprli so jo dva dni zatem, op p.). Glede na to, da smo za obdobje od pomladi do jeseni za ključna strateška proizvoda opredelili pohodništvo in kolesarstvo, smo se lotili tudi urejanja druge infrastrukture zanju. Med najvidnejšimi je zagotovo prva zakonita enoslednica, gorskokolesarska pot Robe Twist (uredili so jo na južni strani zahodnega dela karavanškega grebena, op. p.), zdaj urejamo še tri. Možnosti za gorsko kolesarjenje destinacija že premore, težava je v tem, da jih ne moremo celovito tržiti, če stvari niso zakonodajno in pravno urejene. Robe Twist je bil prvi korak k odpravljanju teh težav. Ne lotevamo se zelo velikih projektov, temveč sestavljamo kamenčke, ki pa imajo zelo veliko vrednost in zaradi katerih je naša že tako lepa dolina še lepša.

Eden odmevnejših dogodkov, ki ste jih letos že gostili v Kranjski Gori, je bil vezan na gorsko kolesarstvo: uspeli ste s kandidaturo za majske Trail Days, velik dogodek za mednarodno gorskokolesarsko skupnost. Kranjska Gora sicer že ima gorskokolesarski (Bike) park, maja ste odprli Robe Twist. In s takšnimi dogodki zagotovo privabljate obiskovalce v destinacijo v času, ki ga radi imenujemo pred- ali posezona …

Prav zaradi želje po desezonalizaciji smo se odločili privabljati obiskovalce tudi s prireditvami, še zlasti v času, ki ga omenjate. Maja smo se osredotočili na kolesarstvo. Začeli smo pravzaprav že konec aprila z Duatlonom Kranjska Gora, ki je bil letos prvič pri nas, v začetku maja smo imeli v Bike parku tekmovanja v spustu iXS European Downhill Cup. Konec maja smo bili del Trans Juliusa (večdnevni MTB enduro dogodek, ki med seboj povezuje več destinacij v slovenskih Julijskih Alpah; v Kranjski Gori je bil dan za trening zanj, op. p.). Trail Days, ki so bili od 25. do 28. maja, pa so bili za destinacijo še zlasti odličen promocijski dogodek. Štiri dni je bilo tukaj okoli dva tisoč kolesarjev, ne samo gorskih, bolj kot ne iz tujine, večinoma Nemčije. To ni dogodek tekmovalne narave, ključna sta druženje in zabava. Za destinacijo je bil dogodek sprva šok, a so bili domačini z njim iz dneva v dan bolj zadovoljni. K uspešni kandidaturi zanj je zagotovo pripomoglo tudi to, da nas je že dobro poznala ekipa iXS, da se je kraj že večkrat dokazal kot organizacijsko in logistično dobro pripravljen in primeren za izvedbo takšnega dogodka. Kandidirali bomo tudi za prihodnje Trail Days, a za takšne dogodke se potegujejo vse destinacije v Alpah; upam, da ga bomo še kdaj gostili, če ne prihodnje leto, pa kdaj pozneje. Je pa ob tem tudi izjemno pomembno, da so bili udeleženci dogodka zelo zadovoljni z izvedbo, kajti priporočila od ust do ust so še vedno najučinkovitejša promocija.

Če se še malce zadrživa pri dogodkih – junijski Red Bull Goni Pony na Vršič je prav tako čedalje odmevnejši in s čedalje boljšo udeležbo?

Goni Pony je s promocijskega vidika za nas izjemno pomembna prireditev, pa tudi vzdušje v kraju je v času dogodka zelo prijetno. V prihodnje si ga želimo podaljšati na dva dni. Poleg tega si prizadevamo, da bi bilo med udeleženci čedalje več tujcev; za zdaj so večinoma iz Slovenije (na Vršič je na ponyjih letos sicer kolesarilo okoli tisoč ljudi, op. p.), smo pa že lani navezali stike s srbskim Red Bullom, tako da so prišle letos na dogodek tri večje ekipe iz Srbije, okoli šestdeset kolesarjev. Sicer pa bi med dogodki, ki jih prirejamo junija, poudaril še družinske Kekčeve dneve ob koncu šolskega leta. Julija in avgusta dogajanje malce umirimo; v tem času prevladujejo malce starejši turisti, pohodniki, ki jim ustreza bolj umirjeno vzdušje. Zato tudi prirejamo takšne dogodke. Septembra in jeseni pa spet nadaljujemo z odmevnejšimi. Pred poletjem in po njem si želimo vsak teden večji dogodek, julija in avgusta pa raje poudarjamo druge »bonbončke« v destinaciji, kakršen je recimo Kulinarična pot, s katero spodujamo goste k obisku petih lokacij in petim pokušnjam lokalnih jedi. Ali Romantična pot, ki smo jo uredili od hotela Lek do Jasne ob strugi reke Pišnice, z željo, da bi se obiskovalci do Jasne sprehodili; število obiskovalcev ob jezeru se je namreč precej povečalo, s tem pa tudi število avtomobilov, parkiranih ob njej. Obiskovalcem si želimo zagotoviti ob njej več miru in zasebnosti, zato smo uredili to pot.

Še ena novost, torej?

Teh je pravzaprav kar precej. Urejamo središče Kranjske Gore, lani smo v Mojstrani, pod Slovenskim planinskim muzejem, postavili olimpijski park – navsezadnje je to vas številnih slovenskih olimpijcev; manj kot tisoč prebivalcev in dvaindvajset olimpijcev! Uredili smo novo razgledno ploščad pri kipu Jakoba Aljaža v Dovjem, novo postajališče na mejnem prehodu v Ratečah, urejamo kolesarsko stezo od Rateč do Nordijskega centra Planica … Teh projektov je kar veliko. Destinacijo si želimo urediti od Mojstrane do Rateč.

Kranjska Gora je ena destinacija, ki pa jo sestavlja več manjših, s krajem Kranjska Gora v ospredju kot najbolj razvitim in najbolj znanim. Koliko se obiskovalci potepajo po vsej destinaciji?

Zelo se zavedamo pomembnosti destinacijskega menedžmenta – ta je ena ključnih nalog Turizma Kranjska Gora. Lokalne ponudnike v destinaciji je bilo sprva težko prepričati, da z imenom Kranjska Gora ne ponujamo samo enega kraja, ampak celo občino oziroma destinacijo. Z naložbami po vsej občini pa spoznavajo, da si želimo turizem razvijati tudi drugod, ne samo v Kranjski Gori. Štejejo konkretna dejanja, ljudi prepričajo otipljive stvari. Za ponudnike pripravljamo tudi različne oblike izobraževanja, recimo o trendih v prodaji; ni dovolj, da nekaj ustvarijo, to morajo znati tudi prodati, prodaja pa je drugačna, kot je bila pred desetimi leti, jutri bo drugačna, kot je danes. Turizem Kranjska Gora je tako tudi podpora lokalnim ponudnikom. Veliko pa vlagamo tudi v razvoj: proizvodov in novih medijev, na primer. Ustvarili smo nekakšen mini hub, s katerim smo zadržali v občini dvanajst mladih zanesenjakov, s katerimi imamo pokrito video produkcijo, socialne medije. V razvoj res veliko vlagamo. Promocija je tako zgolj del naših prizadevanj.

Od pomladi do jeseni sta ključna turistična proizvoda na območju Kranjske Gore pohodništvo in kolesarstvo. Pozimi ste močna smučarska destinacija, glede na infrastrukturo je eden močnejših segmentov ponudbe športni turizem, čedalje bolj krepite kulinaričnega. Kako se identificirate kot destinacija?

Identificiramo se kot outdoor destinacija za aktivno preživljanje časa, nišna destinacija, namenjena sprostitvi in preživljanju časa v naravi. Kraji v destinaciji pa so vsak zgodba zase. V Mojstrani, recimo, razvijamo turizem, vezan na gore – pohodništvo in alpinizem; tukaj je Slovenski planinski muzej, ob njem smo uredili ferati … Mojstrana je alpski biser pod Triglavom. Rateče so z Nordijskim centrom Planica precej pridobile na turistični prepoznavnosti in priljubljenosti, so pa že prej imele svoje zanimivosti, kot sta Tromeja in kulinarika. Ključnim proizvodom v destinaciji pa tudi prilagajamo nagovarjanje potencialnih turistov: ne nagovarjamo jih več kot Avstrijce, Nemce, Italijane in podobno, ampak po motivu prihoda, po proizvodih oziroma aktivnostih, ki jih zanimajo.

Številne alpske destinacije v Evropi že leta krepijo poletno sezono, pozimi pa smučarsko ponudbo dopolnjujejo z drugimi aktivnostmi. Kako je s tem v Kranjski Gori?

Kranjska Gora pozimi je in bo – vsaj kratkoročno in srednjeročno – smučarska destinacija. Od smučanja je odvisna vsa dolina. Seveda pa je treba razvijati dodatno ponudbo in jo tudi razvijamo. Veliko vlagamo v tek na smučeh, ki je čedalje bolj priljubljen, ponudbo dopolnjujemo s turno smuko, krpljanjem, kolesarjenjem po snegu, drsanjem na naravnih jezerih … A smuka vendarle ostaja pozimi ključna.

Kulinarika je nepogrešljiv del bolj kot ne vsakega turističnega doživetja. V zadnjih letih ji tudi v Kranjski Gori namenjate čedalje več pozornosti.

Imamo blagovno znamko Moje naravno iz doline (znamka povezuje doma pridelano hrano in ročna dela, ki so nastala na podlagi dolgoletnih značilnosti in tradicije prebivalcev Zgornjesavske doline, op. p.), kulinariko promoviramo s sloganom Dolina sanjska, kulinarika božanska. Razvili smo posebne proizvode, vezane na kulinariko, kot je dogodek Jej lokalno, okušaj globalno, ki povezuje ponudnike v destinaciji. Koncept dogodka je podoben kot pri Odprti kuhni, popestrimo pa ga z različnimi aktivnostmi in animacijami. (Letošnji dogodek Jej lokalno, okušaj globalno je bil 15. julija ob jezeru Jasna, sklenili pa so ga z ogledom najbolj gledanega slovenskega filma doslej Pr’ Hostar na prostem, op. p.) Sicer se kulinarična ponudba v destinaciji v zadnjih letih čedalje bolj spreminja, klasično hrano zamenjuje lokalna, kakovost se viša.

Mateja Gruden