Uvodnik: Nazaj k naravi!

0
342
Polona Frelih, urednica

Pri Lipovem listu popisujemo dobre zgodbe v slovenskem turizmu, zato smo tudi v zadnji kataklizmi – epidemiji covida – poskusili odkriti nekaj dobrega. To smo našli v spremenjenih navadah ljudi, ki se odmikajo od potrošništva in se vedno bolj zatekajo v naravo.

Najnovejše raziskave kažejo, da sta med epidemijo covida hoja in tek postali najbolj priljubljeni obliki vadbe. V ameriški raziskavi o zdravstvenem stanju UnitedHealthcare za leto 2020 je tako kar 68 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je vse od pojava epidemije hoja njihova najljubša oblika vadbe. Na drugem mestu je tek (28 odstotkov).

V prvi plan stopa turizem v naravi, ki so jo naši predniki brali kot odprto knjigo, tako imenovani civilizirani človek pa je omenjena znanja že skorajda izgubil. Domišlja si, da lahko naravo izkorišča ter obrača sebi v prid. Gre za temeljno zablodo, zaradi katere smo pristali v tako težkem položaju. Iz njega se lahko izvijemo, samo če se bomo vrnili k filozofiji, ki jo je že v 18. stoletju promoviral francoski filozof Jean Jacques Rousseau, avtor slogana ‘Nazaj k naravi’.

Sodobni človek se na prostem sploh ne zna več obnašati, zato še enkrat objavljamo Kodeks obnašanja v naravi, ki ga je Turistična zveza Slovenije skupaj z drugimi predstavniki civilnodružbenih organizacij na pobudo Zveze tabornikov Slovenije podpisala 27. septembra 2018. Poimenovali smo ga: Obisk v naravi. Dobro si ga oglejte in ponotranjite njegova priporočila, da bo obisk v naravi še prijetnejši. Samo če bomo upoštevali njegova priporočila, nam bo neokrnjeno naravo uspelo ohranili za prihodnje rodove.

V Sloveniji imamo kar 700 tematskih poti, ki smo se jim posvetili v tej številki, pa tudi ogromno označenih pešpoti; štiri krake Jakobove poti (Dolenjski, Primorski, Ogrski, Gorenjski), tri veje Evropskih pešpoti E6, E7 in E12, krožne porti po sredogorju (npr. Loška planinska pot, Idrijsko-Cerkljanska planinska pot). Imamo pohodniško pot Alpe-Adria, ki je dobila vzdevek ‘pohodniška pot po rajskem vrtu’, komaj leto dni pa je stara pohodniška pot Juliana, kar 267 kilometrov dolga pot okoli Julijskih Alp.

Predlani je celotno traso slovenske Transverzale vzpostavil in jo tudi prehodil Jakob J. Kenda, ki ga bolj poznamo kot poznavalca fantazijske literature in prevajalca. Zdaj se je nedvomno zapisal tudi med najpomembnejše slovenske promotorje hoje. Predstavljamo ga v tokratni številki.

»Kje na svetu imajo prebivalci takšen luksuz, da so že v pol ure v neokrnjeni naravi?! Nam se zdi to samoumevno. Najtežje se je zavedati vsakdanjih stvari!« nas opominja naš osrednji sogovornik dr. Peter Skoberne, naravovarstvenik s stažem.

Zato le brž v naravo. Če ne drugam, vsaj na domači vrt!

Polona Frelih, urednica

PUSTI SPOROČILO