Uvodnik: Lipa – simbol slovenskega turizma

0
62

Spoštovane bralke, cenjeni bralci!

Turistična zveza Slovenije je Zeleni dan slovenskega turizma obeležila z javnim natečajem z naslovom Lipa – simbol slovenskega turizma. Turistična in druga društva iz vse Slovenije so nas razveselila z zgodbami in fotografijami lip, lipovcev, lipovih drevoredov in gajev, okoli katerih se je odvilo že nešteto turističnih, kulturnih in športnih prireditev.

»… Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli in cimbale pele …« je lipo opeval Prešernov Povodni mož, najdemo pa jo tudi v številnih ljudskih pesmih in pripovedkah, na primer o kralju Matjažu in Martinu Krpanu. Iz lesa lipe so rezljali bogove, pod lipami so se ljudje zbirali, rajali in modrovali. Lipa kot prastaro drevo je izrazita priča o starožitnosti Slovencev, saj je bila na vasi središče vsega vaškega življenja.

Tudi mojo rojstno hišo so krasile tri lipe, zato je bila ena od mojih otroških zadolžitev vedno tudi pobiranje dišečih lipovih cvetov. Mama jih je posušila na soncu, da nam je lahko pozimi, ko smo otroci kašljali in kihali, iz njih pripravljala okusen lipov čaj. Še zadnjo lipo pred našim domom so posekali pred dobrim letom dni, kmalu za njo je odšla tudi gospodarica.

Lipov list je po zaslugi kultne oglaševalske akcije Slovenija – moja dežela tlakoval pot slovenski osamosvojitvi. Po njej je kar malo utonil v pozabo in je kot simbol bolj kot ne ostal samo še na reviji Lipov list. Prvič je izšla leta 1984, ime zanjo pa je predlagal Srečko Šajn, ki je bil pozneje tudi njen dolgoletni urednik. »Mi smo takrat zelo navijali za to, da bi se lipov list ohranil in bi ostal simbol. Predlagali smo ga celo na zastavi,« je v intervjuju razkril Jani Bavčer, ki je zasnoval lipov list kot simbol, skupaj z bratom Egonom Bavčarjem pa sta zaslužna tudi za prvotno podobo Lipovega lista, ki mu želimo vsaj še toliko let uspešnega življenja, kot ga že ima za seboj!

Na naših straneh smo vedno posebno pozornost namenjali turističnim prostovoljcem. Tokrat med drugim Kulturno-tehničnemu turističnemu društvu Baška dediščina, prejemniku odlikovanja predsednika države na področju prostovoljstva ter Ivici Čretnik, predsednici TD Šempeter, prav tako prejemnici najvišjega državnega priznanja na področju prostovoljstva.

Predstavljamo tudi turistični podmladek, ki je na tržnici v Medvodah s svojim zaključnim festivalom naredil pravo zabavo in navdušil s turističnimi produkti na temo zdravilne vode. Ocenjeval jih je Gaj Herman, predsednik Mladinskega odbora Štajerske turistične zveze, ki ponuja preprost recept, kako pomladiti turistična društva. »Najprej je treba pritisniti na pravega mladega človeka ali skupino mladih ljudi, ki so zagnani, ki imajo interese ter dobre ideje.«

Odslej vam jih bomo predstavljali v naši novi rubriki Turistični podmladek.

Besedilo: Polona Frelih, urednica

 

 

 

PUSTI SPOROČILO