Konec tega tedna se v Halozah začenja martinovanje, največji praznik vinogradnikov. Njihov celoletni trud je namreč poplačan šele, ko se mošt spremeni v vino. Martinovanju namenjajo posebno pozornost, kot zahvalo dobri letini.
Kdor si želi doživeti pravo martinovanje, naj obišče kraje, kjer raste vinska trta, kjer ljudje živijo od pridelave vina in so z običaji martinovanja tesno povezani. V Halozah v tem času odprejo vrata številne »pivnice« in vinske kleti.
Haloška vinogradniška kmetija 11. novembra (letos v soboto) tradicionalno povabi na domačijo vse delavce, ki so med letom pomagali v vinogradu pri opravljanju različnih del. Kdor je bil na trgatvi, pa še zlasti ne sme manjkati na seznamu povabljenih.
Martinovanje je tesno povezano tudi s haloškim klopotcem. Gospodar kmetije je klopotec dolžan pospraviti do martinovega ali pa na dan martinovanja. To je vesel praznik – ne glede na letino. Pospremijo ga pesem, harmonika in krst mošta, ki tega spremni v vino.
Zelo pomembno je, da je »forkelar« (vhod v klet) dobro zaprt, sicer lahko mošt ukradejo iz kleti. Običajen jutranji pozdrav sosedu ali prijatelju se na martinovo v Halozah glasi: »Čuj, gor so vam ftrgali v klet, si videl, da maš vrata zlamana.« Ker nikoli ne veš, ti ne preostane drugega, kot da greš pogledat, ali je pred vhodom v klet vse na svojem mestu!
Vrhunec martinovanja je martinova večerja. Ta je vedno bogata in okusna. Razlikuje se od kraja do kraja, od kmetije do kmetije, od gospodinje do gospodinje. Nekaj pa je skupnega vsem: na vsaki mizi se bodo znašli zelje, domač pražen krompir in doma narejeni mlinci, pečeni v krušni peči. Zatem pride na vrsto še »haloški ftič«, ki je prav tako pripravljen v krušni peči. Vse te dobrote lahko tudi pokusite na haloških martinovanjih.
Več o njih si lahko preberete na spletni strani Martinovanje Haloze.
U. L. L.
