Vesel, šegav in poln norčij – prihaja pustni čas

0
968
Foto: Gregor Zalokar

Le kdo ne mara enega izmed najstarejših ljudskih običajev, ki preganja zimo in kliče pomlad?! In časa, ko se lahko prelevimo pustno šemo ter postanemo kdorkoli in karkoli, naj smo mladi ali stari. Letos bomo pust pokopali 25. februarja.

Ljudje se šemimo vse od pradavnine, ko se je človek z uporabo maske med lovom poskušal približati živali. Pustno šemljenje pa sega več kot 2000 let v preteklost in izvira iz starega poganskega praznika, ob katerem so si maske nadeli le moški in se tako povezali z onostranstvom.

Na Ptuju tudi otroci oblečejo kurentijo. Foto: Gregor Zalokar

V starem Rimu so se sredi zime maskirali ob različnih priložnostih – s šemljenjem so praznovali prihod novega leta, prosili za dobro letino ali se povezovali z umrlimi predniki. Pozneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi tradicijami, maske pa so že predstavljale veselo naravo in odganjale zimo. Do pusta ni ostala ravnodušna niti Cerkev, ki se je praznovanju in pustnemu maskiranju upirala do 10. stoletja. Sredi srednjega veka pa so kristjani praznik prevzeli in ga spremenili. Maskirati so se začeli, da bi pregnali zimo in priklicali pomlad. Praznik pa so poimenovali karneval, kar izvira iz latinščine in pomeni ‘opustiti meso, mesopust’. Po pustnih norčijah in obilici hrane je prišel na vrsto 40-dnevni post, ki traja vse do velike noči. Iz tega običaja je nastala tudi beseda pust. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja. Naši predniki so v obredih častili pomladne sile in preganjali ostanke zime. Verjeli so, da bodo z obredi spodili zle duhove, deželo očistili temnih sil in priklicali toplo pomlad, v kateri se bo narava ponovno prebudila (Savec 2018).

Imate kaj za pusta hrusta?

Foto: Gregor Zalokar

Pustnih sprevodov so se ljudje vedno veselili. Nekoč so pustovali preprosteje kot danes – pustne maske so izdelovali doma, iz materialov, ki so jim bili na voljo. Otroci so se oblekli v ponošene obleke staršev ali so si obraz namazali s sajami in hodili od hiše do hiše, da so se pokazali sosedom. In večina je bila za to nagrajena – s krofom, svežim ali suhim sadjem, nekateri celo z denarjem. A to sploh ni bil namen obhodov – s tem so namreč želeli širiti veselje med ljudmi. Zima je šla h koncu, gospodinje pa so doma na svinjski masti pekle miške, flancate in krofe brez marmelade. Poleg sladkih ocvrtih dobrot so se na jedilni mizi znašli tudi kuhana svinjska glava, ričet, krompirjeva solata ali svinjska juha (Savec 2018).

Danes se po pustne kostume večinoma odpravimo v trgovino ali jih naročimo po spletu. Maskiranje pa je predvsem v domeni otrok, ki se najraje našemijo v risane junake ali živali. In če je bilo nekoč šemljenje razumljeno kot način ohranjanja tradicije in širjenja veselja med ljudmi, je danes glavni namen obhodov, da maškare nagradijo z denarjem, krofi in drugimi sladkarijami. Obhodi so danes redki, tradicija obiskovanja je pogostejša na vaseh. Še danes pa velja, da se na pustni torek obilno jé (Savec 2018).

Pustno rajanje

Pustno rajanje v Cerknici Foto: Aljaž Červek

Pustni čas je premakljiv in odvisen od velike noči. Ko govorimo o pustu, imamo v mislih ves teden, v katerem oblast prevzamejo šeme. Pustovanje se prične še pred pustnim torkom, vrhunec pa doseže v soboto in nedeljo, ko potekajo pustni karnevali in povorke. Med najbolj znane pustne maske pri nas sodijo kurenti, cerkniški butalci, cerkljanski laufarji, ravenski pustovi, prekmurski pozvačin, brkinski škoromati in dobrepoljske mačkare.

Za najbolj noro zabavo zavijte na Ptuj

Kurenti preganjajo zle duhove in prinašajo vse dobro, rodovitnost in plodnost. Foto: Gregor Zalokar

Ptuj se pozimi spremeni v največji pustni muzej na prostem. Iz Markovcev, Podlehnika in Lancove vasi pridejo orači, ki so nekoč z oranjem prve brazde prinesli dobro letino. Zanimive šeme so tudi rusa, kopjaši, medved, piceki, hudič, cigani, vile in ploharji. Vrhunec pustne povorke pa je zagotovo nastop hrupnih kurentov, ki z glasnim zvonjenjem odganjajo zimo in zlo. Zadnja leta pa Ptujčani vabijo na svoj karneval tudi zelo zanimive kurentu podobne like iz drugih evropskih držav.

Kurentovanje, ki mu domačini pravijo kar peti letni čas, je tukaj doma vse od leta 1960. Tedaj oblast na Ptuju prevzame princ karnevala, ki mu jo simbolično preda županja. Gre za častno funkcijo, pojasnjuje Gregor Zalokar, saj princ zastopa Kurentovanje in Ptuj na različnih pustno obarvanih dogodkih v Sloveniji in tujini. Zgodovinarka Marija Hernja Masten na podlagi zgodovine in pomembnih osebnosti iz lokalnega okolja zanj ustvari edinstven lik, princ dobi svoj grb in opravo. Od imenovanja prvega princa mineva že 20 let. A princ, ki se imenuje za dve leti, ne more postati kar vsak. Izbirajo ga med zaslužnimi člani številnih društev, ki sodelujejo pri pripravi Kurentovanja. Za Zvonka Križaja, drugega princa karnevala, je kurentovanje ponos dediščine, ki jo ohranjajo iz nekdanjih poganskih časov, in tradicija, ki jo s srcem prenašajo iz roda v rod. Kurentije oblečejo v času med svečnico (2. februar) in pepelnico (26. februar), v duši pa se koranti na kurentovanje pripravljajo vse leto. »Biti korant ne pomeni samo, da si nadeneš kurentijo. Pravi korant mora v sebi nositi korantov duh, ga čutiti in prenašati na naslednje rodove. Korant zato ni zimska služba, korant preganja zle duhove in prinaša vse dobro, rodovitnost in plodnost,« pojasnjuje Križaj, ki aktivno sodeluje v turističnem društvu, je član Federacije evropskih karnevalskih mest in od časa prinčevanja vsako leto tudi organizator Kurentovega skoka na svoji domačiji v Budini pri Ptuju.

V evropski karnevalski prestolnici leta 2020 na že 60. Kurentovanju pripravljajo skoraj 100 različnih dogodkov. Med 15. in 25. februarjem si lahko tukaj ogledate številne etnografske in karnevalske povorke, se udeležite različnih zabav in koncertov, gurmanskih, dobrodelnih in otroških druženj ter spoznate druge tradicionalne ali sodobne pustne like. Na vseh dogodkih skupaj pričakujejo okoli 100.000 obiskovalcev.

V Cerknici zavladajo butalci

Butalci v času pusta prevzamejo oblast cerkniškemu županu. Foto: Aljaž Červek

Med najbolj znamenitimi liki cerkniškega pustnega karnevala so tudi Butalci, o katerih je pisal Fran Milčinski. Na letošnjem karnevalu ‘Hojladrija, ribičija’ se bo vse vrtelo okoli rib in ribičev. Ščuka velikanka že dobiva novo preobleko, čisto nove luske. »Ja, pri nas se tudi ribe levijo,« se šali Lojz Pustni. Vse ščuke, predstavljene na karnevalu, bodo v naravni velikosti: »Naši umetniki so do besede natančno sledili ribičem, ki so govorili, da so ujeli prav tolikšne ribe,« razlaga.

Praznovanje začnejo na debeli četrtek (20. februarja). Po tradicionalnem žaganju babe oblast v občini za teden dni prevzame butalski župan. Zakaj se začetku pusta reče žaganje babe? »Včasih so mame otroke poslale v mesto, naj gredo gledat, kje žagajo babo. One so imele tako čas, da so napekle dobrote, otroci pa so se zamotili v iskanju kraja tega grozodejstva. Babe seveda nikjer niso žagali, to je bila le potegavščina, ki je otročad odtegnila od doma, dišečega po ocvirkovki, krofih in cvrtju,« pojasnjuje domačin Aljaž Červek. Danes metaforično prežagajo lesen hlod in s tem simbolično odžagajo preteklost in pozdravijo prihodnost. Kar se bab tiče, pa Butalci pravijo, da je bolje lesena kot nobena. Najpomembnejši del praznovanja je karneval, ki se začne na pustno nedeljo (23. februarja), točno okoli 12.32. Na njem se bodo sprehodile tradicionalne velike figure s pramaterjo Uršulo na čelu in ščuko velikanko, ki na pomlad in obilico vode še posebej nestrpno čaka. Tu bo tudi Uršulina potomka Liza, Rego Vranjejamski, največji žabon na svetu, povodni mož Jezerko, butalski jež, mogočni zmaj, Butalci, polhi in še in še, našteva Červek. Pustni teden se zaključi s pustnim pogrebom na pepelnično sredo (26. februar), ko pusta zažgejo, potem pa še utopijo. Za vsak slučaj.

Anja Ciglarič

Prejšen članekPlemenitost zamisli in žlahtnost zgodb
Naslednji članekPustni dodatki iz aluminjaste folije

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here