Tako kot človek ima tudi lipa svoj jaz in navadno stoji prav na posebnih krajih, s posebnim namenom ali sporočilom. Če bi lahko govorila, bi povedala veliko zgodbic o ljubezni, o kupčijah, krivicah in še marsičem. Na našem območju imamo kar nekaj večstoletnih lip. Vse stojijo na markantnih prostorih ob cerkvah, na gričih, ob cestah in mogočnejših stavbah. Tiho in nemo stojijo, a vendar se zdi, da še vedno zrejo na dogajanje ljudi okoli sebe, kot da bi hotele nekaj sporočiti.
Turistična zveza občine Sevnica že od vsega začetka spodbuja prebivalce k čistilnim akcijam in posledično s tem tudi k ocenjevanju urejenosti krajevnih skupnosti na območju občine Sevnica.
Ob zaključku dobrih del in dobrega sodelovanja smo v počastitev svetovnega dneva Zemlje zasadili občinsko lipo kot sporočilo za bodoče rodove. Vsako pomlad, ko se vsakega dotakne vonj cvetoče lipe z ubrano melodijo čebel in ptic, je to potrditev, da je bila vsaka zasaditev smiselna. Zasadili smo dvanajst lip.
Ob stoti obletnici Turistične zveze Slovenija je bila 6. 11. 2005 zasajena lipa na Telčah.
Lipa na Šentjurskem hribu je bila posajena 24. 7. 2006 kot darilo krajanom Pijavic za uvrstitev na drugo mesto v kategoriji krajev na ocenjevanju pri projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna.
Lipa na Leskovcu kot podmladek 500-letne lipe je bila posajena 17. 5. 2007 na pobudo TD Šentjanž ob Krekovem pohodu. Prostor je dobila na griču nad vasjo. Leskovec nad Šentjanžem, kraj na 721 m nadmorske višine, je najvišja ležeča vas v občini Sevnica in se ponaša z nazivom najlepša hribovska vas v Sloveniji leta 2005. Lipa ob Marijini cerkvi, ki ji pripisujejo več kot 400 let, je ena najbolj markantnih lip daleč naokoli. Za domačine je prava dragocenost, zato so na pobudo gozdarjev opravili poseg in lipi porezali nekaj kapitalnih vej, ki jih je načela kresilna goba. Žal jo goba vse bolj napada in ji izčrpava vitalnost.
Lipa na Zabukovju je bila zasajena 22. 4. 2008, ob svetovnem dnevu Zemlje. Po saditvi smo imeli še predavanje Antona Komata Bebavost potrošništva.
Lipa na Slančjem vrhu. Datum saditve 24. 4. 2009, in sicer kot darilo krajanom za urejenost in uvrstitev na prvo mesto v regiji Posavje.
- 6. 2010 smo v Krmelju posadili lipo ob zaključku ureditve javnih površin.
Na pobudo Planinskega društva Sevnica smo na Lovrencu 22. 4. 2010 posadili kot nadomestno lipo pri cerkvi, ki jo je napadla kresilna goba.
Vas Škovec je v letu 2010 na republiškem ocenjevanju dosegla tretje mesto v kategoriji izletniških krajev. Lipo smo zasadili 19. 4. 2011.
Lipa na Studencu, zasajena 24. 4. 2012. V šolski učilnici na prostem pri Osnovni šoli Sava Kladnik Sevnica smo sadili lipo 22. 4. 2013. V tem istem letu so bile posajene tudi lipe dobrega sodelovanja v Tržišču. V posvetilu k vsaki lipi, ki je shranjeno v steklenici v obliki zemljevida Slovenije, je zapisano: »Z vso srčnostjo, ki jo premremo krajani KS Tržišče, smo posadili te lipe, ki naj rastejo proti nebu in nas opominjajo na pokončnost, zrelost in odgovornost, predvsem pa pomembnost dobrega sodelovanja med krajani, društvi in lokalno skupnostjo …« Ideja te saditve je bila takratna predsednica TD Tržišče Marte Kralj, ki je kraj popeljala iz anonimnosti. V njenem mandatu so kraji pridobili kar nekaj nazivov najlepši kraj.
Lipa je bila zasajena tudi v Boštanju leta 2014 in leta 2015, in sicer pri osnovni šoli na Blanci.
Zgodba o več kot 500 let stari lipi, ki stoji ob cesti, ki povezuje mirensko in savsko dolino prek prevala Brunk, je gotovo vredna omembe. Stoji ob cerkvi sv. Florjana v Budni vasi. V lipo je večkrat udarila strela in njena notranjost je tlela. Nekaj časa je bil samo obod. Prostora v notranjosti je bilo toliko, da so otroci našli v njej zavetišče, kjer so se lahko igrali. Pred leti jo je močno poškodoval orkanski veter. Nekaj časa je bila njena podoba zelo klavrna. A lipa se ne da. Hoče živeti in razveseljevati romarje, pohodnike in vse mimoidoče. Sama se je začela obnavljati in iz vrha debla pognala oporno korenino. Lipa v Budni vasi in ljudje, ki živijo v njeni okolici, so nanjo posebno navezani. Veliko zgodb se je stkalo pod njeno krošnjo. V srednjem veku je bilo kraljestev na pretek tudi na našem območju, saj je sledi in ruševin o gradovih še kar nekaj. Graščine so bile po vsej savski in mirenski dolini. Ob vsaki graščini so bile tudi lipe. Legenda pravi, da je na tem kraju vedril ali se v senci hladil marsikateri od znanih imen od Valvazorja, do Janeza E. Kreka in bogatih beneških trgovcev ter raznih kontrabantarjev in tihotapcev. Kaj se je v resnici zgodilo, te skrivnosti ljubosumno čuvajo lipe.
Zgodbo saditve lip smo zaključili in nadaljujemo z avtohtono sevniško voščenko. Nauk te zgodbe je samooskrba, čuvanje avtohtonih sort sadnega drevja in ohranjanje čebel.
Besedilo: Cvetka Jazbec, podpredsednica TZO Sevnica
Fotografije: TZO Sevnica
