Gozd in gozdarstvo predstavljata vir znanja in učne pripomočke za podajanje vsebin o vzgoji in izobraževanju o gozdni tematiki. Gozdna pedagogika se največkrat pojavlja v sklopu izobraževanja na prostem, kot sta na primer gozdna učilnica ali igralnica. Gozdna pedagogika temelji na izkustvenem učenju in učenju pozitivnega odnosa do gozda in gozdnega življenja ter posega v celostni razvoj otrok.
Slovenija je bila zaradi svojih naravnih vrednot, predvsem pa zaradi bogatih gozdov, nekaj let nazaj naj eko turistična destinacija, trenutno smo v prvi deseterici na svetu. Sosednja Avstrija ima le na delu svojega ozemlja večji letni izkupiček od turizma kot vsa Slovenija skupaj. Danes stojimo pred velikim izzivom. Ali znamo tržiti naše prednosti? Kar se tiče slovenskega podeželja in gozdnega prostora, je potrebno vsaj dvoje: urejenost krajine in ustrezna turistična ponudba. Povezanost med gozdarstvom, kmetijstvom in turizmom je neizbežna za kakovostno trženje. Na Pohorju je kmečki turizem začelo skupaj s krajevnimi ustanovami razvijati Gozdno gospodarstvo Celje. Danes je v podobni vlogi javna gozdarska služba. S stališča gozdarske stroke gledamo na turizem v gozdnem prostoru prek socialnih funkcij gozdov, pretežno turistične, rekreacijske in izobraževalne. Slovenija je precej raznolika in pestra, kot nalašč za butični turizem. Diplomska naloga z naslovom Priložnosti lastnikov gozdov za butični in trajnostni turizem je osnova za delavnice, ki smo jih namenili pretežno predšolski in šolski mladini. Za novosti je treba najprej navdušiti mladino, da razvoj teče v pravo smer. Nega gozda se začne pri mladem drevju, gozdna pedagogika pri otrocih. Pri vsem so nas podprli številni gospodarstveniki, šole in gozdarske ustanove. Temeljno izhodišče vodenja mladih na delavnicah sta neposredna izkušnja in osebno doživljanje narave.
V Zavodu NORIK izvajamo delavnice že četrto leto. Tesno so povezane z gozdnim turizmom. Osnova delavnic, ki jih izvajamo, sloni na interpretaciji kulturne in naravne dediščine v gozdnem prostoru, zgodbah in zgodbarjenju v gozdovih ter priložnostih turizma na prostem. Držimo se načel gozdne pedagogike, katere cilj je neposredno doživljanje gozda. Udeleženci delavnic so osebno vključeni v naše vsebine in sooblikujejo okvirje našega programa.
Uvod v delavnice poteka s širšo prireditvijo, na katero povabimo lokalne in državne medije, radijska delavnica znancev nas spremlja že v sedmih oddajah.
Vsebine ki jih podajamo skozi gozdno pedagogiko, so:
- predstavitev lokalnih gozdov in lokalnega gozdarstva;
- izvajanje noriškega kovaštva;
- skrivnostna zgodovina kraja izpred časa starega Rima;
- izdelava apnenice in oglarske kope;
- spravilo lesa s pomočjo domačih konj;
- ogled črne kuhinje;
- spoznavanje čebelarstva.
Na delavnicah sodelujejo vrtci, osnovnošolska in srednješolska mladina ter študentje. Veliko pozitivno presenečenje so varovanci Varstveno delovnega centra, ki so z velikim navdušenjem opravljali stara obrtniška dela. Naj omenimo še pevce iz Lamprehtovega doma upokojencev v Slovenskih Konjicah, ki kulturno dogajanje popestrijo na samih delavnicah.
Odziv pedagoškega kadra je bil nad našimi pričakovanji, saj smo se že vnaprej dogovorili za urnik nadaljnjega sodelovanja. Vsebine so postale del njihovega učnega načrta.
Na naše zadovoljstvo se širi podpora lokalnih podjetnikov, ki v tem vidijo svoj izziv. Želimo vključiti še obrtno zbornico Slovenije, da prenesemo stare obrti mlajšim generacijam. S tem bomo popestrili turizem kot dopolnilno dejavnost na kmetiji in poskušali zadržati mlade doma.
Dober odziv udeležencev (šol, turističnih ustanov, strokovnih služb …) nam daje vedeti, da smo na pravi poti. Želimo si, da bi primeri dobre prakse, kot je tudi naš, pripomogli k rasti turistične ponudbe v gozdnem prostoru ter k ohranjanju življa na deželi. Naj turisti širom po svetu spoznajo našo čudovito Slovenijo.
Besedilo: Niko Laznik in Iztok Vrščaj, Zavod Norik
Fotografije: Zavod Norik
