Morda do zdaj še niso bila tako glasna namigovanja, da planet Zemlja umira, da nimamo več dovolj rodovitnih prsti, da je večina vodovja onesnaženega in da izginja biodiverziteta izredno hitro. Kaj se natanko dogaja, še ne vemo, nekako to predpisujemo podnebnim spremembam, ki pa niso edine krive za zelo spremenjene ritme v naravi kakor tudi na ravni človeštva. Odpiranje novih vojnih žarišč okoli nas in glasno opozarjanje na to, da hrane zmanjkuje, nas vse bolj prepriča, da potrebujemo lastno samooskrbo.
Pred 14 leti je zaživel Učni poligon za samooskrbo Dole v občini Poljčane, ki je sestavni del Mednarodnega centra za samooskrbo. Ta poleg Učnega poligona združuje še Center vitalnega življenja, kjer poteka študijski program Akademija celostne samooskrbe, ter Ekosistemsko kmetijo, ki je pridelovalno območje za samooskrbo in deluje po zakonitostih naravnega kmetovanja (permakultura).
Na 1,5 ha velikem območju, kar je razmeroma malo, so vzpostavljeni vsi sistemi, ki jih potrebujemo za izobraževanje o življenju, to so različni pridelovalni sistemi (gomile, visoke grede, dvignjene grede, grede v škatlah, kompostne grede, podpobočne grede). Nadgrajujejo jih ureditve za podporo divjim opraševalcem, za krepitev biodiverzitete ter podporo ekosistemskim storitvam. Za krepitev podpornih, pridelovalnih, regulacijskih in kulturnih storitev je treba vzpostaviti ekoremediacijske sisteme ter vpeljati modro-zeleno infrastrukturo. To pomeni, da ob prepoznavanju narave uporabimo ureditve, ki nam lahko pomagajo zadržati vodo, jo ponovno uporabiti, očistiti zemljo, jo narediti rahlo, okrepiti rastline, da jih zunanji vplivi ne uničijo (insekti, vlaga, suša). Zato od leta 2020 poteka v okviru Mednarodnega centra za samooskrbo študijski program Akademija celostne samooskrbe 1, 2, 3, v pripravi sta še 4 in 5. Vsebina izobraževanja je povezana z vsemi elementi, če želimo postati samooskrbni, od ureditve zemljišča, stavb, posaditve ustreznih rastlin, predelave pridelkov in njihovo shranjevanje. Velika pozornost je na odnosu do prsti, ki mora biti spoštljiv, z zavedanjem, da je prsti živa, da je to organizem in moramo z njim ravnati kot s seboj.
Vsebine, ki se izvajajo v okviru Akademije celostne samooskrbe, so teoretične, v obliki predavanj prek zooma, in praktične na terenu na Učnem poligonu za samooskrbo Dole:
Akademija 1:
Začetek samooskrbne poti
Praktični del:
Permakultura
Izdelava načrta samooskrbne posesti
Praktični del: Ogled in demonstracijske delavnice na ekosistemski kmetiji Dole
Akademija 2:
Rastlinska prehrana
Vitalno življenje
Bioznanost
Praktični del: Osnove uporabe nihala
Akademija 3:
Kaj pomeni peta dimenzija?
Cvetne esence
Pogled v onostranstvo z nihalom
Praktični del: Uporaba nihala za osebno rast in na vrtu
Udeleženci po končani Akademiji pridobijo usposobljenost za samostojno pot samooskrbe. Zaradi prenizkega deleža praktičnih izobraževanj v sistemu obveznega izobraževanja predstavlja Akademija pot do življenjskih znanj in izkušenj.
Kot primer dobre prakse tovrstnega delovanja je Učni poligon za samooskrbo Dole, ki je prejemnik naziva drugo najboljše učno okolje v Sloveniji leta 2017 in srebrnega priznanja Spirita Slovenije in Gospodarske zbornice za inovativni pristop k izobraževanju na področju prenosa akademskih vsebin v prakso.
Na FB Ana Vovk so objavljena tekoča izobraževanja, prijava je prek e-pošte ana.vovk@um.si. Dandanes imamo dovolj znanja, da lahko pomagamo tudi državam, ki zaradi različnih razlogov nimajo možnosti biti samooskrbe in svobodne. Najprej pa bo povečanje samooskrbo vezano na Slovenijo, prek svetovne mreže Self-sufficiency network pa tudi na Evropo in svet.
Več informacij nastaja na www.ipvo.si.
Besedilo: Prof. ddr. Ana Vovk, Mednarodni center za samooskrbo Dole
Fotografiji: Osebni arhiv
