6. Evropski teden gozdov: Prihodnost gozdov

0
79

Okoljske in družbene spremembe se odvijajo bistveno hitreje kot v preteklosti, kar močno vpliva na naša življenja in delo, hitre spremembe v družbi in okolju pa bodo stalnica in tudi izziv stroke v prihodnjih desetletjih. Na temo prihodnosti gozdov je od 22. do 28. novembra 2021 potekal Evropski teden gozdov, ki ga obeležujemo na pobudo Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Gospodarske komisije združenih narodov za Evropo (UNECE). Prvič smo ga obeležili leta 2008, ponuja pa edinstveno priložnost za povečanje prepoznavnosti gozdno-lesnega sektorja ter vpliva na evropske in svetovne razprave o gozdovih.

V slovenskih gozdovih je mogoče srečati tudi divje zveri.

Globalna pandemija koronavirusa SarS-Cov-2 je povzročila motnjo v delovanju družbe in gospodarstva ter v kombinaciji z naraščajočo hitrostjo podnebnih sprememb še povečala negotovost glede življenja v prihodnjih desetletjih. Z gotovostjo lahko trdimo, da se bosta gozdarstvo in gozdno-lesni sektor v bližnji prihodnosti soočala s kompleksnimi izzivi. V Srednji Evropi in Sloveniji se bomo na primer spopadali z zmanjšano ponudbo lesa iglavcev in posledično kakovostnega tehničnega lesa, po katerem bodo po predvidevanjih vedno večje potrebe. Hkrati s tem se bodo povečevala tudi pričakovanja po socialnih in okoljskih vlogah gozdov.

Funkcije in ekosistemske storitve gozdov postajajo za ljudi vse pomembnejše: čist zrak, hrana in pitna voda, trajnostni materiali, prostor za rekreacijo … Potrebe po lesnih in drugih gozdnih proizvodih in storitvah, ki vključujejo ohranjanje biotske raznovrstnosti in vezavo (sekvestracijo) ogljika, se povečujejo in spreminjajo. Zato postajajo tudi izzivi za gozdarstvo vse bolj kompleksni. Zaradi nagle urbanizacije svetovnega prebivalstva mesta in lokalne skupnosti vse bolj razumejo pomen mestnega drevja in zelene infrastrukture ter trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi za prebivalce urbanih okolij.

Slovenski gozd iz zraka

Sedanjost in prihodnost slovenskih gozdov

Od leta 2014 se slovensko gozdarstvo sooča s posledicami naravnih ujm in napada podlubnikov, ki so prizadele več kot polovico slovenskih gozdov. V okviru sanacije posledic naravnih ujm je bilo v slovanskih gozdovih evidentiranih in pospravljenih več kot 20 milijonov m3 drevja, ob sanaciji pa sta potekali tudi intenzivna naravna in umetna obnova gozdov. Slovenski projekt obnove gozdov v okviru Programa razvoja podeželja od leta 2014 do 2020 so prepoznali tudi na evropski ravni, saj smo bili med 125 prijavljenimi projekti iz držav članic EU izbrani v ožji krog dvajsetih finalistov evropskega natečaja Rural Inspiration Awards 2021, to je med najbolj navdihujoče projekte podeželja med članicami EU.

V lanskem letu je bilo posajenih 1.930.000 sadik gozdnega drevja, in sicer na 714 ha površin. Veliko pohvalo moramo nameniti gozdarjem, lastnikom gozdov in izvajalcem gozdarskih del, saj brez njihove zavzetosti in požrtvovalnosti uspešna sanacija in nato obnova gozdov ne bi bila mogoča. O tem pričajo tudi primeri neuspešnih sanacij iz tujine.

Naravnim ujmam navkljub so slovenski gozdovi zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi v dobrem stanju, o čemer pričajo kazalniki ohranjenosti gozdov, temu pa pritrjuje tudi pred kratkim objavljeno Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju od leta 2015 do 2019. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila, povečala pa se je tudi njihova površina, in sicer s 36,4 na 58 odstotkov. Slovenski gozdovi so poznani kot primer ohranjene narave in biotske raznovrstnosti, ‘slovenska gozdarska šola’ pa je danes po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.

Jesenski slovenski gozd iz zraka

Kratkoročni trendi kažejo umirjanje rasti kazalnikov stanja in gospodarjenja z gozdovi. Površina gozdov se po več kot 140 letih na ravni Slovenije ne povečuje več. Evidentiran posek še vedno ne dosega možnega (v letu 2020 je posek znašal 59 odstotkov možnega), še vedno pa se povečuje možni posek – v zadnjem letu se je povečal za 2,1 odstotka. Delež sanitarne sečnje v skupnem poseku v letu 2020 je znašal 42 odstotkov celotnega poseka in je prvič po letu 2014 manjši od 50 odstotkov, kar je povezano z umirjanjem prenamnožitve podlubnikov in manjšim deležem poškodovanih gozdov v naravnih ujmah v letih 2019 in 2020. Zlasti na primestnih in območjih intenzivnega kmetijstva se srečujemo z velikimi pritiski na gozd in gozdni prostor ter številnimi vlogami za krčitev gozdov.

Konflikti med okoljskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami zaradi hitrega tempa sprememb in vplivov teh na gozdove postajajo vse bolj izraziti. Če pred desetletji s soobstojem teh funkcij v gozdovih ni bilo večjih težav, so pred nami danes številni izzivi. Naštevamo le nekaj trenutno najbolj perečih: širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesnopredelovalno industrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, problem vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje podlubnikov iz gozdnih rezervatov v gospodarske gozdove in številni drugi.

Sodelovanju med vsemi deležniki

Pot za rešitve bodo začrtali Območni gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti za obdobje od leta 2021 do 2030. Zdaj, ko prihajamo v sklepno fazo obnove, se vsem deležnikom zahvaljujemo za dobro sodelovanje in konstruktivni prispevek, tako v fazi podajanja pobud kot na nacionalnih in območnih delavnicah, zlasti v zahtevnih razmerah, ki jih je pred nas postavila epidemija. Hkrati vas vabimo k sodelovanju v zadnjih korakih procesa – javnih razgrnitvah osnutkov načrtov – in ostalim aktivnostim v okviru Gozdnega dialoga.

Začenja se projekt digitalizacije gozdarstva, ki bo v prihodnjih letih posodobil delo javne gozdarske službe. Posodabljanje in prilagajanje na spremenjene razmere bo od gozdarjev zahtevalo veliko znanja, volje in požrtvovalnosti. Gozdarji s skrbjo za gozdove opravljamo plemenito poslanstvo, ki se ga premalo zavedamo. Gozdovi namreč zelo vplivajo na kakovost življenja naše družbe, nam omogočajo dolgoročno preživetje in so naša naložba za prihodnost. Prepričani smo, da bomo izzive, pred katere smo že ali še bomo postavljeni, lažje premagovali s sodelovanjem med vsemi gozdarskimi ustanovami, ki se v Sloveniji ukvarjamo z gozdovi.

Besedilo: Boris Rantaša, Zavod za gozdove Slovenije

 

PUSTI SPOROČILO