V Gornji Radgoni je bila leta 1962 organizirana prva splošna sodobna sejemska prireditev z imenom Pomurski sejem, ki si jo je ogledalo 35 tisoč obiskovalcev. Prva pisna omemba Radgone kot sejemskega mesta sega že v leto 1401. Ob koncu 15. stoletja so potekali v tedanji Radgoni en tedenski in štiri letni sejmi. Leta 1877 je veliko kmetijsko razstavo obiskalo 15 tisoč obiskovalcev. Sejem se je preseli na novo večjo lokacijo 1973. in se preimenoval v Kmetijsko-živilski sejem. Že leto pozneje so organizirali prvo uradno strokovno ocenjevanje vina.
Danes nudi Pomurski sejem 90 tisoč kvadratnih metrov pokritih in zunanjih razstavnih površin, sodobno opremljene dvorane za poslovna in strokovna srečanja, površine za vzorčne nasade, hleve in manežo za predstavitve živali, parkirne površine ter vso potrebno sejemsko infrastrukturo. Že od 1993. podjetje Pomurski sejem uspešno vodi Janez Erjavec, sicer teče že 45. leto, odkar se je v njem zaposlil.
Koliko ste do sedaj že imeli razstavljavcev in obiskovalcev?
Od začetkov sodobne sejemske dejavnosti, torej od leta 1962 do danes, se je v Gornji Radgoni predstavilo več kot 120 tisoč razstavljavcev iz več kot 30 držav. Sejme je obiskalo okrog 9 milijonov obiskovalcev.
Kateri sejem je največji in najmočnejši?
Najbolj znan, velik in najpomembnejši je Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki velja za enega najpomembnejših sejmov v tem delu Evrope. S tradicijo 64 let, povprečno s skoraj 1.800 razstavljavci iz več kot 30 držav ter več kot 100 tisoč obiskovalci letno, ponuja odlično priložnost za nova partnerstva, posle in priložnosti. Poleg poslovnih in strokovnih predstavitev ter nacionalnih predstavitev tujih držav se na sejmu predstavljajo vse institucije, povezane s kmetijstvom, prehrano in gozdarstvom. Zato vsakdo, ki želi svoje aktivnosti širiti in predstaviti v tej regiji in širšem prostoru Evrope, na sejmu AGRA ne sme manjkati. Organiziramo še vrsto drugih mednarodnih sejmov, med drugim lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi LOV, graditeljstva MEGRA, sejem embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta ter grafike INPAK, sejem aktivnosti in oddiha v naravi NATURO.
Organizirate ocenjevanja različnih izdelkov, ki potekajo po mednarodnih kriterijih?
Tako je, med drugim slovensko priznanje za embalažo in mednarodna ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih voda, mleka in mlečnih izdelkov ter rastlinskih nadomestkov. Prav tako organiziramo odprto Državno ocenjevanje vina ‘Vino Slovenija Gornja Radgona’, BIO vina, medenih pijač …
Vsako leto izbirate vinsko kraljico Slovenije, letos je že devetindvajsetič?
Nika Martinčič je 29. vinska kraljica Slovenije za leto 2026. Prihaja iz vinarsko-vinogradniške in trsničarske družine Martinčič iz Šentjerneja. Vino in vse, kar ga spremlja, jo spremlja že od zibelke in je ena njenih večjih strasti v življenju. Še bliže se je z vinom povezala pred dvema letoma, ko je zmagala na natečaju za 24. cvičkovo princeso.
Kakšna je vloga vinske kraljice v povezavi s turizmom?
Vinska kraljica Slovenije nagovarja obstoječe in pridobiva nove podanike vina in vinskega turizma na dogodkih v Sloveniji in tujini, ki so posvečeni vinarstvu, vinogradništvu, povezovanju vina in kulinarike in turizmu. Letno gostuje na okrog 100 tovrstnih dogodkih in festivalih. Ob tem širi vinsko kulturo, uči zmernega uživanja vina ob hrani in vabi k obiskovanju vinskih turističnih destinacij v Sloveniji. Ima kar pomembno vlogo pri promociji Slovenije kot vinorodne dežele z bogato, pestro in slastno gastronomijo.
Besedilo: Duša Podbevšek – Bedrač
