Bilo je davno, ko so hvaležni Postojnčani iz zmajeve kože sešili lepo rdečo torbo pogumnemu, bistroumnemu in iznajdljivemu trinajstletnemu pastirčku Jakobu iz Šmihela pod Nanosom. Potem so torbe sešili še sebi in ljudje od drugod so jim silno zavidali, zato so jih začeli klicati torbarji.
S staro slovensko legendo o strahovitem velikanskem zmaju, ki je nekoč davno živel v Postojnski jami, že na začetku obiska Notranjskega muzeja zbudi zanimanje za muzejsko vsebino kustos Primož Renko – zlasti med mlajšimi radovednimi obiskovalci. Radovednost se z vsakim korakom po velikem, preglednem, sodobnem, interaktivnem muzeju le še stopnjuje. V Notranjskem muzeju Postojna je namreč zelo poučno, zabavno in igrivo in ne čudi, da slovi tudi kot družinam zelo prijazen. Prav v poletnih mesecih je slednjih med obiskovalci največ, muzej si ogledujejo tudi tuji turisti.
V slovenskih kraških jamah je znanih okrog 450 vrst jamskih živali, najbolj znana in tudi največja je človeška ribica ali močeril. V kletnih prostorih muzeja pričaka obiskovalce orjaška človeška ribica, da podrobno spoznajo njene življenjske funkcije s pomočjo multimedijske predstavitve in razstavljenega orjaškega modela. Le nekaj korakov stran otroci v besednem polju na zaslonu na dotik poiščejo pet jamskih živali, jih nato sestavijo kot puzzle in njihove dele telesa pobarvajo. Končni izdelek je presenetljiv – izbrana jamska žival se pojavi s projekcijo na stropu. S sodobnimi digitalnimi mikroskopi lahko obiskovalci opazujejo kar dvajset jamskih živalic, med drugim hroščka drobnovratnika, ki je prvi opisani jamski hrošč na svetu.
Tako odrasli kot otroci se lahko pomerijo v kvizu na zaslonih, ki se nanašajo na teme v muzeju (kraški svet, kraški pojavi, nastanek krasa, jame …). Zmagovalec kviza je seveda igralec, ki hitreje pravilno odgovori. »Zgodbo o pogumnem vitezu Erazmu Predjamskemu, ki je predjamski grad branil pred sovražniki, skoraj vsi obiskovalci poznajo, a ne vedo, da je čuval in skrival svetleč neprecenljiv zaklad! Njegovo vlogo čuvaja smo prevzeli v Notranjskem muzeju, vendar zaklada ne skrivamo, saj si ga pri nas lahko ogledate v vsej svoji veličini,« pripoveduje Primož Renko. Posebno doživetje po raziskovanju v muzeju je tudi ogled filma o jamarstvu. Kapniki nastajajo počasi, povprečno po 0,2 milimetra na leto. Najstarejši v Sloveniji je bil najden v Postojnski jami – jedro velikega stalaktita naj bi bilo staro 530 tisoč let. Muzej ima tudi igralnico Jamar Junior, kjer nadobudneži raziskujejo predjamski svet, saj se prelevijo v male jamarje in speleologe, premagujejo ovire, se plazijo v ‘jamske rove’ in ob tem spoznavajo skrivnosti kraškega podzemlja. Notranjski muzej Postojna ponuja še veliko več zanimivosti in doživetij, zato si je dobro za obisk vzeti nekaj ur, odprt pa je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure.
Besedilo: Duša Podbevšek Bedrač
Foto: Gorazd B.
Podpisi k slikam:
1.- Kustos Primož Renko: »V našem muzeju vidite okostja ledenodobnih živali od jamskega medveda do stepskega bizona, a tudi ostanke jamskega leva in drugih živali.«
2.- S čim se prehranjuje rjavi medved, kje živi, kaj počne, po čem se razlikuje od jamskega medveda … Vsi odgovori so v Notranjskem muzeju Postojna.
3.- Lobanja in rogovje samca današnjega losa ter dermoplastika današnjega moškatnega goveda.
4.- »Posebna atrakcija muzeja je fosilni končni izloček – blato dinozavra,« pove Primož Renko.
5.- V muzeju je nazorno predstavljen razvoj jamarstva.
6.- Model orjaške človeške ribice
