»Tujci nam zavidajo podporo na nacionalni ravni«

Jana Apih, Goodplace, o Zeleni shemi slovenskega turizma

0
2003
Jana Apih Foto: osebni arhiv J. A.

Slovenija v zadnjem letu v svetu odmeva kot zgled trajnostnega razvoja turizma. Na seznamu najbolj trajnostnih destinacij na svetu, ki so ga objavili ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, na Portugalskem na dogodku Global Green Destinations Day (lani je bil v Ljubljani), so Ljubljana, Podčetrtek in skupina Slovenia Green Destinations; vse te destinacije so prejele znak Slovenia Green, priznanje za prizadevanja na področju trajnostnega razvoja turizma v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. Skrbnica sheme je Slovenska turistična organizacija (STO).

STO je leta 2009 oblikovala strateške usmeritve na področju zelenega turizma. Leta 2014 so v javni agenciji SPIRIT Slovenija, katere del je bila tedaj STO, v sodelovanju s ponudniki in strokovnjaki s področja trajnostnega turizma na podlagi strateških usmeritev pripravili Zeleno shemo slovenskega turizma. O njej smo se pogovarjali z Jano Apih iz Tovarne trajnostnega razvoja Goodplace, ki je sodelovala pri pripravi sheme in je tesno vpeta v njeno izvajanje. Goodplace je slovenski partner STO pri Zeleni shemi, poleg mednarodnega, Green Destinations. Je akreditiran za ocenjevanje in svetovanje destinacijam in ponudnikom, ki se vključujejo v shemo.

Razlaga zelenega turizma je pogosto zelo ohlapna; kako ga definira Zelena shema slovenskega turizma?

Zelena shema opredeljuje zeleni turizem kot trajnostni turizem, ki presega zgolj skrb za okolje oziroma naravo, s čimer se termin zeleni turizem najpogosteje povezuje. Trajnostni koncept je precej širši: obsega tudi skrb za lokalno skupnost, ukvarja se z družbeno-ekonomskimi vplivi turizma, vplivi na kulturo … Ukvarja se z vprašanji, ali, denimo, turizem zaposluje lokalno prebivalstvo in kako se tudi sicer vključuje v lokalno ekonomijo in kulturo. Koncept trajnostnega turizma torej poudarja načine delovanja in poslovanja, ki povečujejo pozitivne učinke turizma in zmanjšujejo negativne. Ko je govor o Zeleni shemi, je torej govor o trajnostnem razvoju turizma; zelena barva je njegov simbol.

Pravkar ste se vrnili iz tujine, iz Litve in iz Portugalske; v obeh ste predstavili Zeleno shemo. Ta zbuja v tujini precej zanimanja. Zakaj?

Še zlasti zato, ker je obenem nacionalni in gobalni program: globalne standarde smo »zapakirali« v nacionalni program s svojo znamko Slovenia Green, nad katero bedi STO. Tujina nam zavida, da imamo nacionalni program, ki ga podpirajo nacionalne institucije, s čimer mu dajejo legitimnost. Marsikdo iz tujine mi pove, da so v njihovi državi na tem področju dejavni, a brez podpore na nacionalni ravni ne pridejo prav daleč. Poleg tega težave in izzivi, ki jih prepoznavamo skozi delovanje sheme, ne ostajajo na ravni destinacij in ponudnikov, ampak dosežejo nacionalno raven; vsi, ki se vključijo v shemo, imajo zagotovilo za skupno premagovanje težav in lotevanje izzivov. In navsezadnje so vključeni v promocijske aktivnosti STO – s shemo so opaznejši, prepoznavnejši.

Pri čem se drugim državam najpogosteje zalomi?

Mislim, da smo ubrali pravo pot, ko smo sklenili, da ne bomo razvijali svojih standardov. Če bi jih, bi jih morali nenehno preverjati, pozorno spremljati njihovo aktualnost; tako pa uporabljamo globalne standarde, ki jih je razvil nekdo drug (Green Destinations, op. p.) in tudi skrbi za njihovo aktualnost. Na Švedskem, recimo, imajo nacionalno zeleno shemo, vendar so zanjo razvili svoje standarde in se morajo nenehno ukvarjati z njihovo vsebino, da bi dohitevali aktualne trende. Nam se ni treba ukvarjati s tem, čas lahko namenjamo procesom in rezultatom. Tudi za nastanitvene objekte nismo razvili svoje znamke, ampak smo zanje pripravili nabor že veljavnih certifikatov s področja trajnostnega turizma; tako lahko ponudniki sami izbirajo, kateri znak jim najbolj ustreza glede na njihove specifike.
Ker uporabljamo globalne standarde, smo tudi avtomatično vključeni v globalno promocijo. Dober primer za to je natečaj Green Destinations Top 100 Sustainable Destinations (Top 100 trajnostnih destinacij, op. p.): ker za destinacije uporabljamo njihove standarde, so naše destinacije, ki dobijo zlati znak Slovenia Green, uvrščene na ta seznam (zdaj sta dve, Ljubljana in Podčetrtek, op. p.), saj za to že izpolnjujejo vse kriterije.

Ljubljana, prva slovenska destinacija z zlatim znakom Slovenia Green Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info

Za destinacije (in parke, ki se prav tako vključujejo v Zeleno shemo) ste torej prevzeli standarde Green Destinations; kaj pa za nastanitve? In turistične agencije, ki so tudi že vključene v shemo?

Znake Travelife, Green Globe, Green Key, EU marjetica. EMAS in Bio Hotels. Ponudniki se sami odločijo, kateri jim najbolj ustreza. Nesmiselno bi bilo zahtevati, da vsi prevzamejo isti certifikat, ker niso vsi primerni za vse. EU marjetica, recimo, je predvsem okoljska, Bio Hotels zahteva popolno ekološko usmeritev; eni so dražji od drugih …

Shemo ste začeli razvijati pred tremi leti; kako je zaživela?

Prvi poziv za vključitev v shemo smo objavili leta 2015. Največji preboj je prinesla na ravni izobraževanja in ozaveščanja. Destinacije in ponudniki čedalje bolj razumejo ta prizadevanja in o njih razmišljajo. Tisti, ki so se vključili v shemo (STO sicer objavi poziv za vključitev vanjo na začetku leta), povedo, da so se s tem veliko naučili – o sebi in o trajnostnem razvoju na splošno. Destinacije, ki se vključijo v shemo, dobijo z delom, ki jim ga nalaga shema, in izobraževanji, ki jim jih zagotavlja, zelo dober vpogled v to, kako delujejo. Shema tudi spodbuja povezovanje med različnimi akterji, sektorji, ki pa so pomembni za trajnostni razvoj. Marsikje so prvič sedli skupaj predstavniki občin, urbanizma, komunale … Shema jim tudi nalaga pripravo akcijskih načrtov, v katerih opredeljujejo konkretne ukrepe za razvoj trajnostnega turizma – korak za korakom. Poleg tega jim vključitev v shemo prinaša dodatno promocijo. Tudi ponudniki nastanitvenih zmogljivosti se čedalje bolj odzivajo na spodbude k vključitvi v shemo. Med njimi je, recimo, odličen primer Hotel Park Ljubljana, ki ga je vstop v shemo spodbudil k iskanju novih in novih rešitev, v zadnjih letih pa je povsem spremenil delovanje in svojo podobo. V Ramadi v Kranjski Gori so se povezali s Kulturno ekološkim društvom Smetumet in bodo iz odpadnih materialov pripravili turistične spominke.
Izjemno pomembno pa je tudi, da smo s shemo dobili vpogled v nekatere težave slovenskega turizma, kot je denimo vprašanje zmogljivosti destinacij, ki je postalo odmevno to poletje.

Letošnje poletje se je trajnostni razvoj turizma marsikje v Sloveniji znašel na preizkušnji: ob precejšnjem povečanju števila turistov in brez ustreznega upravljanja destinacij. Verjetno bo treba začeti razmišljati o tem?

Že lani smo predlagali projekt, v okviru katerega bi ugotavljali zmogljivosti destinacij in oblikovali modele upravljanja obiska, saj se s tem ne ukvarja nihče. Tako bi dobili vpogled v ključne težave in izzive. Je pa letošnje poletje pokazalo razliko med tem, kako so gnečo dojemale destinacije in kako obiskovalci. Dejstvo je, da ima poletje konico, ko je obisk največji, je bil pa ta letos res zelo velik. A zdaj bi težko rekli, da ima Slovenija s turizmom že velike težave. Je pa pravi čas za to, da začenjamo razmišljati o njih in o tem, kako jih bomo zajezili, kako bomo določili zmogljivosti destinacije, pod kakšnimi pogoji …?

Kakšen je odziv destinacij in ponudnikov na zeleno shemo?

Pozitiven. Že od začetka. Mislim, da je shema zaživela, ker sta se srečali pobudi z nacionalne ravni in ravni destinacij in ponudnikov. Čedalje več destinacij in ponudnikov je razmišljalo, da bo treba stopiti v korak s trendi na področju trajnostnega razvoja turizma, STO pa je razmišljala o nacionalnem programu, ki bi ga spodbudil. Tako se je že prvo leto v shemo vključilo petnajst destinacij. Številni razmišljajo: »Če ne to, pa prihodnje leto.« Zdaj je ocenjenih oziroma ima zlati, srebrni ali bronasti znak Slovenia Green Destination triindvajset destinacij. (Znak imajo tudi trije parki, op. p.)

Letos je zlati znak Slovenia Green prejel tudi Podčetrtek Foto: Dean Dubokovič/www.slovenia.info

Kako pa je shema zaživela med hotelirji in drugimi ponudniki nastanitvenih zmogljivosti?

Ob uvedbi sheme je bila v Sloveniji zgolj peščica nastanitvenih objektov z okoljskim znakom, večinoma EU marjetico. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je že dalj časa spodbujalo pridobitev marjetice, a večjega zanimanja zanjo ni bilo. S tem, ko smo ponudnikom omogočili večji nabor znakov, smo naredili velik premik. Ministrstvo tudi spodbuja pridobivanje certifikatov – no, to je še ena naša posebnost, ki nam jo tujina zavida. Poleg tega pa destinacija ne more prejeti zlatega znaka Slovenia Green, če nima vsaj enega ponudnika nastanitev z enim od certifikatov, ki smo jih ponudili v okviru sheme. Tako so začele destinacije spodbujati ponudnike nastanitev, naj se vključijo v shemo. Dejansko je zanimanje zanjo med ponudniki nastanitev čedalje večje.

Kako se preverja upravičenost do znaka čez čas, ko bi utegnila vnema malce popustiti?

Destinacije morajo pripraviti akcijski načrt, ki ga potrdi občina, in vsako leto poročajo, katere ukrepe so že uresničile, katere še bodo. Po treh letih se jih ponovno oceni. Ker so prve destinacije v shemo vstopile pred dvema letoma, še ni bilo ponovnih ocenjevanj. Pri ponudnikih, ki pridobijo znak glede na certifikat, ki ga imajo, je podaljševanje avtomatično, če so seveda še upravičeni do certifikata.

Zeleni turizem je že leta – ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod v svetu – privlačna marketinška beseda, ki pa se zelo ohlapno in svobodno uporablja ter pogosto ne zagotavlja tega, kar bi morala: turizem, ki skrbi za okolje v širšem pomenu. Ali lahko ukrepi, kakšna je shema, to zavrejo?

Zagotovo s shemo uvajamo red na tem področju. Znak Slovenia Green je verodostojna obljuba gostu. Zgovoren je primer britanskega trga. Znak Travelife (certifikacijska  shema  za  trajnostni turizem, ki svojim članom z vpeljavo procesnih  sprememb  pri  poslovanju pomaga znižati stroške ter izboljšati okoljske,  socialne  in  ekonomske  vplive, op. p.) je razvilo združenje britanskih turoperaterjev in agencij ABTA zaradi pritožb njihovih gostov nad netrajnostnimi storitvami v destinacijah oziroma pri ponudnikih. Zato so sklenili razviti svoj certifikat in spodbuditi ponudnike, s katerimi sodelujejo, k trajnostnemu poslovanju in dvigu kakovosti storitev – zaradi zadovoljstva gostov. Raziskave so pokazale, da je to bistveno večje pri ponudnikih, ki imajo certifikat, kot pri tistih, ki ga nimajo.

Shema za zdaj vključuje destinacije, parke, ponudnike nastanitev in agencije. Pa doživetja? Navsezadnje je v zadnjem času veliko govora o tem, da naj bi Slovenija postala destinacija z zelenimi, butičnimi, petzvezdičnimi doživetji.

Tu je zgodba kompleksnejša. Pripravili smo priročnik za zelena doživetja, s katerim smo želeli pojasniti, da to niso zgolj doživetja v naravi, ampak se navezujejo na širši, trajnostni koncept turizma. Zelena doživetja so tudi tema srečanj konzorcija, v katerem so destinacije in ponudniki z znakom Slovenia Green. Na tem področju bo potrebnega še precej dela …

Velik korak ste naredili na področju destinacij in nastanitev – so doživetja naslednji velik izziv?

S shemo smo po mojem mnenju zagotovili osnovo, nekaj, kar preprosto potrebujemo, in da to, kar obljubljamo, tudi dosledno izpolnjujemo, uresničujemo. A zdaj bo treba stopiti naprej. Razmišljamo o tem, da bi v vsaki destinaciji razvili nabor recimo petih top zelenih avtentičnih doživetij, ki bi bila reprezentativna zanje in bi ustvarjala dodano vrednost njihovi turistični ponudbi. To, kar smo že dosegli, moramo seveda vzdrževati in peljati naprej, obenem pa moramo razmišljati, kako shemo vtkati v vsa področja turizma: restavracije, privlačnosti … In seveda na področje doživetij, da bi ta dejansko bila zelena, butična in petzvezdična.

Mateja Gruden

Prejšen članekMlada portugalka: Nihče ni rad sam, tudi vino ne
Naslednji članekLjubljano bodo ta konec tedna zavzeli tekači

PUSTI SPOROČILO

Please enter your comment!
Please enter your name here