Luče, značilna alpska vasica, ležijo ob sotočju rek Savinje in Lučnice v zgornjem delu Savinjske doline. So središče občine, ki obsega skoraj 110 kvadratnih kilometrov hribovitega in goratega sveta vzhodnega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Letos so se Luče kot drugi slovenski kraj vključile v mednarodno mrežo Gorniške vasi (Bergsteigerdörfer), ki združuje alpske kraje, te pa svoj turizem razvijajo na temeljih gorniške tradicije, predvsem osnovnih gorniških dejavnosti brez velike turistične infrastrukture in s trajnostnim pristopom.
Luče so odlično izhodišče za pohodniške izlete, planinske vzpone in gorskokolesarske ture. Krajino predstavlja hribovit in gorat svet z vmesnimi dolinami ob Savinji, Lučnici in Lučki Beli z značilnostmi alpskega, kraškega in predalpsko silikatnega porekla. Skoraj polovica površine občine je uvrščena v naravovarstveno območje Nature 2000.
Slikovit gorski svet
Severno od vasi se vzpenja gora Raduha, ki je med najbolj obiskanimi okoliškimi vrhovi. Znana je po pestri alpski vegetaciji, zaradi odmaknjene lege pa ponuja prostran razgled. Na Raduho vodi več različno zahtevnih markiranih poti. Pozimi je z 2062 metrov visokega vrha mogoča lepa turna smuka na sončno planino Loka, kjer stoji planinska postojanka. Na jugozahodnem pobočju Raduhe je na nadmorski višini 1556 metrov Snežna jama, najviše ležeča turistična jama v Sloveniji. Posebnosti jame so večni led v vhodni Ledeni dvorani, velika količina jamskega mleka – malgonita in bogato kapniško okrasje. Vodene oglede v spremstvu izkušenih jamarjev imajo v poletnih mesecih.
Na zahodni strani Luč se dviga Dleskovška planota, visokogorska kraška planota, ki se razprostira med dolinami Lučke Bele, Podvolovljeka in Robanovega kota. Tu se je takoj po naselitvi razvilo planinsko pašništvo, ki je vitalno še dandanes. Značilnost planote so kopasti, lahko dostopni vrhovi z višinami blizu 2000 metrov. Zaradi številnih smučljivih pobočij je Dleskovška planota čedalje bolj priljubljena med turnimi smučarji.
Južni del občine Luče končuje gozdnat gorski greben, katerega najvišji vrh je 1557 metrov visoki Rogatec. Iz tega pogorja so najlepši panoramski razgledi na ves greben Kamniško-Savinjskih Alp. Ob vznožju Rogatca je zanimiv tristopenjski slap Cuc, ki je priljubljen tudi za kanjoning oziroma soteskanje.
Ob ugodnih snežnih razmerah je v Lučah veliko možnosti za zimsko rekreacijo. V visokogorju so ugodne razmere za zimske vzpone in turno smučanje. V dolini je manjše smučišče z nizkovrvno vlečnico, kjer je mogoča tudi nočna smuka. Poleg smučišča je urejena še krajša tekaška proga.
Savinja – ena najlepših slovenskih rek
Poleg številnih planinskih poti je v bližnji okolici vasi več lažjih sprehajalnih in pohodniških poti, primernih za manj usposobljene pohodnike. Razgiban teren, prepreden z gozdnimi cestami in kolovozi, je kot nalašč za nekoliko zahtevnejše gorskokolesarske ture.
Raznolika je tudi ponudba vodnih doživetij. Reka Savinja spada med najlepše slovenske reke in je privlačna še zlasti za ljubitelje muharjenja. Njen izraziti alpski značaj v zgornjem toku omogoča adrenalinske spuste z rafti ali kajaki, v vročih poletnih dneh pa je ravno pravšnja za kopanje in osvežitev.
Odlična lokalna kulinarika
Zanimiva ponudba nastanitev bo zadovoljila različne želje in okuse. Pomemben del turistične ponudbe je tudi lokalna kulinarika, kjer prevladujejo domače kmečke jedi iz žit in mleka ter različni suhomesnati izdelki. Od teh je najbolj znan zgornjesavinjski želodec, ki je geografsko zaščitena specialiteta.
| Predstavljamo finaliste letošnjega tekmovanja TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna, tradicionalnega tekmovanja z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja. Kako so se uvrstili posamezni kraji, o katerih boste brali oziroma berete na teh straneh, pa bo znano prihodnji mesec na Dnevih slovenskega turizma 2019 v Ljubljani na prireditvi TZS 13. novembra. |
