Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine/krajine Kultura-natura Slovenija že deset let podeljuje priznanja Naša Slovenija za tovrstne zgledne dosežke v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, torej tudi v zamejstvu.
Letošnja jubilejna (10.) podelitev, ki smo jo načrtovali konec junija v FD na Bledu, naj bi bila še posebno svečana. Žal smo skupaj z gostiteljema (Občino Bled, Zavodom za kulturo in turizem Bled) zaradi epidemije prireditev najprej prestavili, pred mesecem dni pa z utemeljenim opravičilom premaknili v leto 2021.
Predstavitev dobitnikov priznanj tako sedaj poteka prek radijskih valov v okviru že obstoječih tematskih radijskih oddaj prvega programa RTV, za kar smo nacionalni medijski hiši izjemno hvaležni. Gre za imenitno nadgradnjo popularizacije podelitve priznanj ‘naša Slovenija’, ki dosega zelo širok avditorij in prepričljivo naslavlja ter nagovarja zainteresirano slovensko javnost. Pričakujemo, da bomo ciklus predstavitev zaključili s simbolično podelitvijo na valovih RTV v prazničnem decembru. Takrat bo objavljen tudi nov razpis za leto 2020.
Odbor za podelitev priznanj naša Slovenija, ki ga vodi koroška Slovenka, etnologinja in slovenistka dr. Herta Maurer-Lausegger, je izmed prejetih nominacij izbral naslednje dobitnike:
– ŠENKOVA DOMAČIJA, Jezersko (zgledna prenova in oživitev stare kmetije);
– LONČARSKA VAS FILOVCI, Gregor Bojnec (predstavitev, ohranjanje in nadaljevanje lončarske obrti v prenovljeni ‘cimprači’ v Prekmurju);
– ŠOLA PRENOVE, Združenje zgodovinskih mest Slovenije (zgledni primeri strokovne prenove starih arhitekturnih biserov tako na podeželju kot v mestih);
– SLOVENSKO KULTURNO SREDIŠČE KOROTAN, Dunaj (za več kot tridesetletno predano in načrtno uveljavljanje slovenske kulture v avstrijski prestolnici);
– GALERIJA ŠIKORONJA, gospa Marija Šikoronja, Rožek v Rožu (vztrajno, prepričljivo, odmevno povezovanje likovnega pa tudi drugega multikulturnega ustvarjanja na tromeji sosedskih kultur, jezikov in narodov);
– ETNO GALERIJA SKRINA, etnolog Blaž Telban, Ljubljana (za dolgoletno pionirsko delo pri razvoju in izboru kakovostnih spominkov, ki izvirajo iz bogate slovenske rokodelske tradicije);
– MUZEJ NA PROSTEM/INTERPRETACIJSKI KULTURNI CENTER STARA GORA, Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici (zgleden primer uveljavitve lokalne kulturne in naravne dediščine);
– TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE (za dolgoletna mnogotera prizadevanja pri osveščanju in usmerjanju članstva, še posebno mladine, k raziskovanju, razumevanju ter smotrni rabi slovenskih prepoznavnosti v kulturno-turistični ponudbi);
– ADA TOMASETIG, Benečija (za dolgoletno zbiranje in predstavitve pravljičnega sveta v dolinah med rekama Idrijo in Nadižo pod Matajurjem);
– SOTOČJA, radijska oddaja, RTV Slovenija (za dolgoletno neprekinjeno predstavljanje življenja in ustvarjanja Slovencev v zamejstvu in po svetu).
Letošnja priznanja – pozornost trajne vrednosti – bodo delo oblikovalca Oskarja Kogoja.
Zasluge tudi Lipovemu listu
Strokovni odbor za izbor lavreatov je med prejemnike priznanj naša Slovenija 2019 uvrstil tudi Turistično zvezo Slovenije in zapisal: »S tem želimo izkazati spoštovanje vsem turističnim društvom, posameznikom, občinskim in regijskim zvezam, projektom in pobudam, ki pod streho krovne TZS že desetletja raziskujejo, ohranjajo, oživljajo, uveljavljajo in na 1001 način neposredno predstavljajo našo kulturno in naravno dediščino ter z njo povezano prepoznavno kulturno krajino. TZS jih pri tem spodbuja ter jim prek različnih oblik izobraževanj nudi tudi strokovno podporo.
Izjemno pomembno je tovrstno projektno delo z otroki in mladino, v katerem sodeluje tudi prava množica mentorjev in nastaja na stotine raziskovalnih nalog ter celo zametki pozneje uresničenih ‘odraslih’ kulturno-turističnih projektov.
Izpostavimo sklope:
– Turizem in vrtec,
– Turizmu pomaga lastna glava (OŠ),
– Več znanja za več turizma (SŠ).
Pomembno je delo z novimi generacijami turističnih vodnikov, še posebno na lokalni ravni, saj vzpostavlja vitalno mrežo poznavalcev, ki raziskujejo in znajo zato tudi iz prve roke interpretirati drobce in epizode naše skupne dediščine.
Tudi projekt Moja dežela – urejena in čista v različnih kategorijah (npr. Tematske poti) najpogosteje izpostavlja skrite strani slovenskih (oživljenih) prepoznavnosti, ki bi jih brez ozaveščenih sodelujočih zaman iskali v muzejih in ponudbah velikih ‘turističnih’ akterjev.
Revija Lipov list ciljnemu občinstvu, predvsem pa aktivnemu članstvu, s stalno pozornostjo do vsakršne dediščine odkriva naš skupni, tudi čezmejni kulturni in pomembno razširjeni turistični prostor.
Z vsem naštetim in še s čim se TZS nedvomno umešča med pomembna gibala pri izobraževanju, usposabljanju in uveljavljanju nosilcev ustvarjalnega odnosa do naše skupne identitete.
Čestitamo!«
Slavko Mežek, predsednik gibanja Kultura-natura Slovenija
Podkev za osebno in poslovno srečo
Podkev je simbol sreče in povezovanja med nebom in Zemljo ter ognjem v svetem smislu kozmičnih energij kreacije.
Že pri naših davnih prednikih Venetih (Slovenetih) spoznamo v besedi ‘JEKUPETARIS’ pomembnost konja, ki peketa z jekleno podkvijo, kar povzroča JEK, tj. zvok, vibracijo, nekaj svetega … ZVON ali AUM.
Globoka razmišljanja se porajajo ob podkvi, ki so jo slovenski kmetje v preteklosti (neredko pa še danes) obešali nad vhodna vrata domov, da bi jim prinašala srečo.
Podkev mora biti s krakoma obrnjena navzdol, če želimo, da bi se energija – PRANA zadrževala nad vhodom in bi sleherni, ki bi prestopil prag, prejel to energijo. To je skrivnost oblike, ki izhaja iz slovenske kmečke in kovaške tradicije! V Kogojevi tradiciji so obstajali konji ŠIMELNI. Naša, torej tudi moja kobila Mica, je bila slavna mirenska kobila, ki sem jo smel jahati le ob nedeljah po sv. maši. Bil sem srečen in upam, da bo srečen vsak, ki si bo pripel podkev sreče.
