Ali ste vedeli, da imamo na svetu približno tri bilijone dreves? Pri nas, v Sloveniji, imamo na srečo celo kar 71 različnih avtohtonih drevesnih vrst, česar nima nobena država v Evropi. Imamo kar dve zaščiteni drevesni vrsti: tiso in božje drevce, povrhu pa tudi najvišje avtohtono drevo v Evropi. S tem laskavim nazivom se kiti Sgermova smreka, ki je visoka kar 62 metrov. Kot iz rokava mi je vse te podatke v pogovoru natresel Jože Prah, predsednik sveta za turizem pri Turistični zvezi Slovenije, ki pri nas že slabi dve desetletji orje ledino na področju turizma v gozdnem prostoru.
Na neprecenljivo bogastvo gozda je opozarjal, še preden smo se – tudi v luči epidemije koronavirusa – bolj kot ne vsi po vrsti začeli zavedati, da sta gozd in narava pravzaprav naša edina rešitev. Sta »naša poslednja svoboda, prostor zdravja in novih spoznanj, kjer se lahko odmaknemo od vseh motečih dejavnikov,« poudarja gozdni pedagog Boštjan Hren.
V današnji družbi, v kateri vedno bolj prevladuje tehnologija, se včasih zdi, da se svet premika prehitro. Gozdovi lahko zagotovijo protistrup z veliko priložnosti za upočasnitev, počitek in pobeg.
Drevesa in gozdovi so bistveni za človekov obstoj na zemlji. So naša preteklost, sedanjost in prihodnost. Od črpanja kisika do ustvarjanja delovnih mest, gozdovi nas ohranjajo v dobrem zdravju, izboljšujejo naše počutje in so pomemben vir preživetja po vsem svetu.
Preživljanje časa v gozdu zmanjšuje raven kortizola in stresnega hormona DHEA, zaradi česar se počutimo bolj umirjene in sproščene, je v raziskavi dokazala Darija Cvikl, ki je prepričana, da je Slovenija idealna država za razvoj terapevtskega gozdnega turizma. Poleg zmanjšanja stresa gozdovi imunskemu sistemu pomagajo tudi na druge načine. Ko smo v gozdu, vdihavamo fitoncide, ki jih drevesa oddajajo, da se zaščitijo pred mikrobi in žuželkami. Preživljanje časa v gozdu zmanjšuje tudi možnost visokega krvnega tlaka, kožnih bolezni in težav s srcem.
Seveda imajo gozdovi že od nekdaj zdravilne lastnosti, kar so dobro vedeli naši predniki, ki so tam nabirali zdravilne zeli in počeli še marsikaj drugega. V 1800 letih so zdravniki v Nemčiji in ZDA ustanovili gozdne centre za zdravljenje ljudi s tuberkulozo, takšna in drugačna zdravilišča pa so v ter ob gozdovih odpirali tudi v nekdanji Jugoslaviji. Dober primer je nekdanje klimatsko zdravilišče v Gozdu Martuljku.
Meni osebno gozd pomeni dom. Spominja me na brezskrbno otroštvo, saj smo se v hósti – kar je lepa slovenska beseda za gozd, ki jo dandanes uporabljajo le redki – kot kratkohlačniki potepali od jutra do večera. Igrali smo se Indijance, skrivalnice, zgradili smo si hišico na drevesu in imeli bližnja srečanja z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Danes bi rekli, da smo imeli svoj gozdni vrtec in šolo!
Tudi božično smreko smo si posekali kar sami, kar se z današnjega zornega kota sliši naravnost bogokletno. Seveda tudi vam privoščimo božične in novoletne praznike z vonjem po gozdu, vendar po legalni poti. Na Zavoda za gozdove Slovenije poudarjajo, da je z okoljskega vidika najbolj primerno naravno, v Sloveniji pridelano okrasno drevesce z ustrezno oznako.
Že naši predniki so ob zimskem solsticiju v dom prinašali zimzelene rastline, ki simbolizirajo zmago življenja in svetlobe nad smrtjo in temo. Naj v tem prazničnem času tudi v vaša življenja posije svetloba!
Polona Frelih
Urednica
